vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
Če predlagatelj z izdajo začasne odredbe zasleduje cilj, ki nima nikakršne zveze z vtoževano terjatvijo, tedaj ni mogoče doseči namena zavarovanja in mora sodišče predlog zavrniti.
Ker že v stečajnem postopku imetništvo delnic ni bilo prerekano, ampak je bilo nasprotno tožeči stranki izrecno priznano, pritožbena trditev, da je njen uspeh v tem, da ji je lastništvo delnic tožena stranka izrecno prvič priznala šele v tem postopku, ne drži. Po kriteriju uspeha v pravdi mora stranka, ki v pravdi popolnoma propade, nasprotni stranki povrniti njene stroške (1. odst. 154. člena ZPP/77).
Očitna pisna pomota je nedvomno nastala, ko je sodišče prve stopnje takso za odgovor na tožbo odmerilo v znesku 135.000,00 SIT, pri sami odmeri stroškov po stroškovniku pa upoštevalo napačen znesek 105.000,00 SIT.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
Pri oceni vrednosti solastnega premoženja ni mogoče upoštevati okoliščine, da je imela nasprotna udeleženka, ki je solastnica, na stanovanju stanovanjsko pravico.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. SZ člen 44, 117, 44, 117.
prodaja stanovanja - podlaga - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - neupravičena obogatitev
Dolžnost plačevanja najemnine je bila tožničina dolžnost, temelječa na Stanovanjskem zakonu in to do trenutka, ko je bilo s sodno odločbo toženi stranki naložena obveznost s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje. Zato kljub naknadni sklenitvi kupoprodajne pogodbe za stanovanje ni prišlo do nobenega neupravičenega prikrajšanja oziroma obogatitve brez pravne podlage na nobeni strani.
S tem ko je toženec zamenjal ključavnico na lokalu v katerem je po pogodbi obratoval tožnik in mu s tem onemogočil vstop v lokal, potem ko tudi ta ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, je očitno da je toženec razdrl pogodbo, tožnik pa, ko je zahteval vrnitev tistega, kar je že izpolnil, na to pristal.
pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika stanovanjske pravice
Ob izselitvi imetnika stanovanjske pravice imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom, preden je nehal uporabljati stanovanje. Po preteku dveh let je stanodajalec izgubil pravico zahtevati izselitev po čl. 18/5 ZSR. To je imelo za posledico, da je uporabnik pridobil pravice, ki so bile po načinu in obsegu enake stanovanjski pravici.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.