Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.
Le ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema tožnica povprečne osebne dohodke in da svojih otrok ni dolžna sama preživljati, ne zadostuje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Na podlagi ocene izvedenih dokazov, zlasti izvedenskega mnenja, je pravilno sklepanje prvega sodišča, da je toženec motil posest tožeče stranke. Toženec, ki je edini imel dostop, je zamašil vod pod 3. revizijskim jaškom, s čimer je povzročil zamašitev kanala in dvig odpadne vode v 2. revizijskem jašku.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je obdolžencu, ki ima poklic (poklicni voznik) in je za delo sposoben, v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka predstavljajo stroške izdelave izvedenskega mnenja ter povprečnino, katero pa je sodišče prve stopnje odmerilo na zakonskem minimumu. Ne iz podatkov spisa, ne iz navedb v pritožbi ne izhaja, da bi obdolženec ne bil sposoben za delo; zgolj sklicevanje pritožbe na obdolženčevo nezaposlenost, pa še ne predstavlja zakonskih razlogov za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka.
Obtoženec je oškodovanko od zadaj močno stisnil za pas, ter jo nato zagrabil za prsi in jo otipaval proti njeni volji, ter se jo pri tem nag in s svojim spolnim udom v erekciji dotikal po zadnjici, torej jo je z uporabo sile prisilil, da je trpela spolno dejanje (otipavanje) zaradi zadovoljitve njegovega spolnega nagona. Ker je dokazano, da je za dosego svojega cilja, to je zadovoljitve spolnega nagona, uporabil silo, ni utemeljena pritožba, ki meni, da bi ravnanje obtoženca lahko pomenilo le kaznivo dejanje grdega ravnanje ali pa razžalitve.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
Ker pritožba zoper sklep, izdana na drugi stopnji, ni dovoljena, ni dovoljena tudi pritožba zoper odločbo sodišča prve stopnje, ki je s takšnim sklepom postala pravnomočna, ter je bilo tedaj o isti zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zasebne tožilke, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika stanovanjske pravice
Ob izselitvi imetnika stanovanjske pravice imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom, preden je nehal uporabljati stanovanje. Po preteku dveh let je stanodajalec izgubil pravico zahtevati izselitev po čl. 18/5 ZSR. To je imelo za posledico, da je uporabnik pridobil pravice, ki so bile po načinu in obsegu enake stanovanjski pravici.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je na podlagi 2. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. V ugovoru zoper sklep z dne 30.11.1998, ki ima značaj sklepa o zavarovanju, zanj pa se na podlagi 239. čl. ZIZ uporabljajo določbe Zakona o izvršbi, dolžnik ni navedel takšnih razlogov, s katerimi bi lahko uspešno izpodbijal sklep, izdan na podlagi izvršilnega naslova.