S tem ko je toženec zamenjal ključavnico na lokalu v katerem je po pogodbi obratoval tožnik in mu s tem onemogočil vstop v lokal, potem ko tudi ta ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, je očitno da je toženec razdrl pogodbo, tožnik pa, ko je zahteval vrnitev tistega, kar je že izpolnil, na to pristal.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20956
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ukvarjalo z odločilnim dejstvom, ki izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, da je na kritičnem odseku ceste (zaradi širine vozišča 4,10 metra) srečevanje nemogoče, če oba voznika pred srečevanjem ne prilagodita vožnje in položaja na vozišču. Prometna situacija (preglednost 92 metrov) pa je obema voznikoma, ki sta vozila drug proti drugemu, omogočala, da bi pravočasno reagirala na nevarnost in zagotovila pogoje za varno srečevanje. Ker izvedenec ni ugotovil, s kakšno hitrostjo je vozila oškodovanka iz nasprotne smeri, ter tudi ni upošteval vseh objektivnih podatkov za ugotovitev njene vožnje pred trčenjem, ki izhajajo iz skice prometne nezgode, obstaja dvom v pravilnost njegove časovno potne analize in s tem tudi zaključkov, ki iz te nepopolne analize izhajajo, in na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, da je prometno nesrečo povzročil obtoženec, ker je pred nesrečo vozil po sredini vozišča in s tem onemogočil nasproti vozečemu vozilu srečanje in vožnjo mimo in ker ni takoj reagiral tako, da bi umaknil svoje vozilo k desnemu robu vozišča, zaradi česar je prišlo do trčenja med obema voziloma.
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Naročitelj je posredniku odškodninsko odgovoren za škodo, ki mu je nastala, če je v postopku pogajanj in sklepanja prodajne pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, ravnal nepošteno.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.
Predpisana je pripoznava tožbenega zahtevka in ne dejstev v zvezi z zahtevkom. Priznanje podpisa na pogodbi še ne pomeni priznanje terjatve iz pogodbe.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20500
KZ člen 11, 133, 133/1, 11, 133, 133/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
lahka telesna poškodba - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje nekritično sledilo oškodovancu, da obdolženca ni udaril in proti njemu zamahoval z roko kljub dejstvu, da sta obdolženčevo trditev o tem, da ga je najprej udaril v obraz oškodovanec, potrdili dve priči, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno in najbrž tudi zmotno, saj ni ugotavljalo, ali je oškodovančeva prijateljica, ki je v celoti potrdila njegovo verzijo dogodka, sploh lahko videla tisti del konflikta med obdolžencem in oškodovancem, ki je odločilnega pomena za presojo, ali je obdolženec ravnal v silobranu, ko je z udarcem v nos povzročil lahko telesno poškodbo oškodovancu. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20952
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
razžalitev - identiteta obtožbe in sodbe
Iz zasebne tožbe namreč izhaja, da naj bi obdolženka dvakrat razžalila zasebno tožilko, ko je nanjo vpila "Kurba, italijanska kurba, ta kurba ne bo pazila mojega otroka" in sicer najprej pred lokalom ter nato čez 10 do 15 minut pred stanovanjskim blokom. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje opis kaznivega dejanja spremenilo tako, da je ločilo oba dogodka, ki sta si sledila eden drugemu in dvakrat citiralo besede, ki jih je obdolženka izrekla, je izrek napravilo bolj razumljiv in še vedno v mejah opisa dejanja po zasebni tožbi, zato se sodba nanaša na dejanje, ki je bil predmet obtožbe in je podana identiteta med obtožbo in sodbo. Kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni podana.
Pri oceni vrednosti solastnega premoženja ni mogoče upoštevati okoliščine, da je imela nasprotna udeleženka, ki je solastnica, na stanovanju stanovanjsko pravico.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
oprostitev plačila sodne takse - vpliv kreditov na ugotavljanje dohodkov taksnega zavezanca
Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).
Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.