povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ob primernem vrednotenju olajševalnih in obteževalnih okoliščin obtožencu izreklo pravično kazensko sankcijo, to je glavno kazen enega leta zapora. Pri tem je pravilno upoštevalo obtoženčevo dosedanjo neobravnavanost pri sodniku za prekrške in nekaznovanost na območju Slovenije, pa tudi njegove preživninske obveznosti. Kot obteževalno okoliščino pa je upoštevalo vožnjo pod vplivom alkohola, čeprav je poklicni voznik. Obtožencu je bila glede na vožnjo pod vplivom alkohola tudi izrečena primerno dolga stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila C in E kategorije za čas deset mesecev.
oškodovanec kot tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočnost
Oškodovanec kot tožilec je že po ugotovljeni pravnomočnosti oprostilne sodbe vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi imel na razpolago novo pričo. Sodišče prve stopnje je to njegovo prošnjo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Če se je postopka udeleževal kot pooblaščenec stranke nekdo, ki ni imel od nje potrebnega dovoljenja oz. pooblastila (za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. čl. ZPP/77, če njegova dejanja pozneje s strani stranke niso bila odobrena.
Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
KZ člen 325, 325. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
prekoračitev obtožbe
Obtožba ni prekoračena, če je dodatna kršitev cestno prometnega predpisa navedena samo v sodbenih razlogih. Pomeni pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je treba takšno sodbo razveljaviti.
ZIP člen 16, 16/1, 50, 16, 16/1, 50. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 17, 17/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - vezanost na izvršilni naslov
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 16. člena ZIP, sedaj 1. odst. 17. člena ZIZ) ter ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega.
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Izrek sodbe ne vsebuje opisa obdolženčevega surovega ravnanja v trajanju štirih mesecev, zaradi česar je mladoletni oškodovanec trikrat pobegnil od doma, pač pa vsebuje le enkratno surovo ravnanje s sinom, ko ga je udaril s pasom s kovinsko zaponko. Le enkratno ravnanje, ki je navedeno v izreku, pa še ni dovolj za ugotovitev, da je obdolženec surovo ravnal in storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Zato opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.
Iz listin v spisu ne izhaja odločilno dejstvo za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. člena ZIZ: da se je v tem izvršilnem postopku poleg žage zarubila še katera druga stvar, ki ne bi bila prodana na drugi javni dražbi.
DRŽAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM20616
ZPDF člen 5. ZLS člen 13, 16a. ZUpr člen 101, 103.
prevzem državnih funkcij od občin - upravne enote - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost - povrnitev škode
Po členu 5 ZPDF se šteje, da so posamezne upravne akte, ki so jih izdajale upravne enote, ministrstva in organi v njihovi sestavi na podlagi člena 101 Zakona o upravi do dneva uveljavitve tega zakona, izdali pristojni organi, kar pomeni, da take upravne akte država sprejema kot svoje, to pa vključuje tudi odgovornost za nepravilnosti pri njihovi izdaji.
plačilo stroškov kazenskega postopka - ustavitev kazenskega postopka - uporaba zakona
Uporaba določb ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih plača oškodovanec kot tožilec, glede na čas prevzema kazenskega pregona in glede na čas izdaje sklepa o ustavitvi kazenskega postopka ni mogoča, ker novel ZKP takšne kombinacije ne predvideva.
Postopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča.
Besedne zveze "tuje stanovanje" pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152. čl. KZ ni mogoče presojati zgolj v lastninskopravnem smislu, pač pa je treba obstoj tega zakonskega znaka kaznivega dejanja ocenjevati šele v smislu kakršnegakoli upravičenja (pravne podlage) do stanovanja, ki bi izključevalo protipravnost ravnanja.
ZPP (1977) člen 83, 365/1, 83, 365/1. ZOR člen 388, 388.
legitimacija - napačna označba stranke - zastaranje - pretrganje
Tožena stranka ne more izpodbijati zavrnilne sodbe v delu, ki se ne tiče nje, saj se njena obveznost iz sodbe s tem ne bi v ničemer spremenila. Tudi če je v tožbi tožena stranka napačno označena, pa je tožnik med pravdo to procesno pomanjkljivost odpravil s pravilno označbo toženke, se zastaralni rok pretrga že z vložitvijo tožbe.
ZZK člen 44, 44. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zaznamba spora
Višina tožbenega zahtevka in nezadostnost dolžnikovih sredstev nista okoliščini, s katerimi mora upnik izkazati subjektivno nevarnost onemogočenja ali otežitve uveljavitve svoje terjatve. Verjetnost denarne terjatve je podana, če je izkazana pravica do denarnega zneska, ne glede na nesklepčnost tožbe s tožbenim zahtevkom, ki vpliva na vprašanje utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Kadar je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ni mogoče dovoliti zaznambe spora v zemljiški knjigi.
Stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekal eden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku, na ugotovitev prerekane terjatve. Napoteni upnik ne more v pritožbi zoper sklep stečajnega senata po prvem odst. 144. čl. ZPPSL prerekati terjatev drugega upnika, če tega ni storil na naroku za preizkus terjatev.
Za izrek kazenske sankcije le ni odločilna obtoženčeva kaznovanost, sicer zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ampak prognoza njegovega bodočega vedenja, ki jo je mogoče oceniti kot pozitivno, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Obdolženčeva dosedanja kaznovanost pa je prišla dovolj do izraza pri določitvi višine posamičnih kazni in jo je bilo seveda potrebno upoštevati tudi pri določitvi enotne kazni v okviru pogojne obsodbe, to je sedmih mesecev zapora.
goljufiv namen - nelikvidna gospodarska družba - neplačilo obveznosti
Če nabavi storilec za nelikvidno gospodarsko družbo delovne priprave za nadaljevanje proizvodnje, da bi na tak način rešil gospodarsko družbo pred stečajem, pa mu to ne uspe, neplačila obveznosti za nabavljene delovne priprave ni mogoče pripisati njegovemu goljufivemu namenu.