Izrek sodbe ne vsebuje opisa obdolženčevega surovega ravnanja v trajanju štirih mesecev, zaradi česar je mladoletni oškodovanec trikrat pobegnil od doma, pač pa vsebuje le enkratno surovo ravnanje s sinom, ko ga je udaril s pasom s kovinsko zaponko. Le enkratno ravnanje, ki je navedeno v izreku, pa še ni dovolj za ugotovitev, da je obdolženec surovo ravnal in storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Zato opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
oškodovanec kot tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočnost
Oškodovanec kot tožilec je že po ugotovljeni pravnomočnosti oprostilne sodbe vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi imel na razpolago novo pričo. Sodišče prve stopnje je to njegovo prošnjo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
ZZK člen 44, 44. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zaznamba spora
Višina tožbenega zahtevka in nezadostnost dolžnikovih sredstev nista okoliščini, s katerimi mora upnik izkazati subjektivno nevarnost onemogočenja ali otežitve uveljavitve svoje terjatve. Verjetnost denarne terjatve je podana, če je izkazana pravica do denarnega zneska, ne glede na nesklepčnost tožbe s tožbenim zahtevkom, ki vpliva na vprašanje utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Kadar je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ni mogoče dovoliti zaznambe spora v zemljiški knjigi.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - določitev preživnine ml. otroku - povprečni življenjski stroški
Višino preživnine se določi glede na konkretne potrebe mladoletnega otroka in preživninske zmožnosti roditeljev, pri tem pa je upoštevna tudi primerjava višine potreb s statističnimi podatki o povprečnih življenjskih stroških za otroka enake starosti.
goljufiv namen - nelikvidna gospodarska družba - neplačilo obveznosti
Če nabavi storilec za nelikvidno gospodarsko družbo delovne priprave za nadaljevanje proizvodnje, da bi na tak način rešil gospodarsko družbo pred stečajem, pa mu to ne uspe, neplačila obveznosti za nabavljene delovne priprave ni mogoče pripisati njegovemu goljufivemu namenu.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtožencu izhaja iz njegove obsežne kriminalne dejavnosti, povezane z zasvojenostjo z mamili, za nabavo katerih uporablja denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj za katerih storitev je že bil kaznovan.
ZST člen 13, 13. ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 186, 203, 1089, 186, 203, 1089.
odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - nova škoda
Oškodovanec je do nove oz. dodatne odškodnine upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje oškodovančevega - tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo (v tem primeru ob sklenitvi poravnave), po normalnem teku stvari, gotovo ni bilo mogoče pričakovati.
Če je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo oz. se obveznost glasi v tuji valuti, upnik ni upravičen do zakonitih zamudnih obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95), temveč, v skladu z načelom enake vrednosti terjatev (15. člen ZOR), le do zamudnih obresti za devizne vloge na vpogled.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 73, 73/2, 73, 73/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - predhodni postopek - procesna predpostavka
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ob preizkusu pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ugotovil, da je le-ta še vedno podan, saj je obdolženec kot odvisnik od mamil v razdobju dveh ur vlomil v dva osebna avtomobila, zato da bi prišel do vrednejših predmetov za prodajo, pri čemer je istočasno zoper njega v teku še pet drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se zavzema za odreditev hišnega pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.
ZOR člen 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1, 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1.
špediterska pogodba - plačilo za delo - plačilo stroškov
Špediter, ki je za naročnika opravil carinske storitve skladno z naknadno dobljenim dovoljenjem, pri tem pa ni ravnal malomarno, je upravičen do plačila za delo in do povrnitve stroškov.
pooblaščenec - obseg pooblastila - sodba na podlagi pripoznave
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, lahko pripozna tožbeni zahtevek samo, če ima za to pravdno dejanje izrecno pooblastilo (96. člen ZPP/77). Če tega nima, pa je to dejanje kljub temu opravil, je podana kršitev postopka po tč. 10, 2. odst. 354. člena ZPP/77 in v posledici navedenega po 3. odst. 369. člena ZPP/77 tudi razlog za razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave.