povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ob primernem vrednotenju olajševalnih in obteževalnih okoliščin obtožencu izreklo pravično kazensko sankcijo, to je glavno kazen enega leta zapora. Pri tem je pravilno upoštevalo obtoženčevo dosedanjo neobravnavanost pri sodniku za prekrške in nekaznovanost na območju Slovenije, pa tudi njegove preživninske obveznosti. Kot obteževalno okoliščino pa je upoštevalo vožnjo pod vplivom alkohola, čeprav je poklicni voznik. Obtožencu je bila glede na vožnjo pod vplivom alkohola tudi izrečena primerno dolga stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila C in E kategorije za čas deset mesecev.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - novo dejstvo
Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.
plačilo stroškov kazenskega postopka - ustavitev kazenskega postopka - uporaba zakona
Uporaba določb ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih plača oškodovanec kot tožilec, glede na čas prevzema kazenskega pregona in glede na čas izdaje sklepa o ustavitvi kazenskega postopka ni mogoča, ker novel ZKP takšne kombinacije ne predvideva.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
Razumljivost izreka ni vprašljiva, če se presoja v povezavi z utemeljitvijo sodbe, ki izrek dopolnjuje; tako ni dvoma, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni eno leto in devet mesecev zapora poleg kazni, določene za obravnavano kaznivo dejanje, upoštevalo tudi enotno kazen eno leto in sedem mesecev zapora iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
ZPP (1977) člen 83, 365/1, 83, 365/1. ZOR člen 388, 388.
legitimacija - napačna označba stranke - zastaranje - pretrganje
Tožena stranka ne more izpodbijati zavrnilne sodbe v delu, ki se ne tiče nje, saj se njena obveznost iz sodbe s tem ne bi v ničemer spremenila. Tudi če je v tožbi tožena stranka napačno označena, pa je tožnik med pravdo to procesno pomanjkljivost odpravil s pravilno označbo toženke, se zastaralni rok pretrga že z vložitvijo tožbe.
Za izrek kazenske sankcije le ni odločilna obtoženčeva kaznovanost, sicer zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ampak prognoza njegovega bodočega vedenja, ki jo je mogoče oceniti kot pozitivno, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Obdolženčeva dosedanja kaznovanost pa je prišla dovolj do izraza pri določitvi višine posamičnih kazni in jo je bilo seveda potrebno upoštevati tudi pri določitvi enotne kazni v okviru pogojne obsodbe, to je sedmih mesecev zapora.
ZZK člen 44, 44. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zaznamba spora
Višina tožbenega zahtevka in nezadostnost dolžnikovih sredstev nista okoliščini, s katerimi mora upnik izkazati subjektivno nevarnost onemogočenja ali otežitve uveljavitve svoje terjatve. Verjetnost denarne terjatve je podana, če je izkazana pravica do denarnega zneska, ne glede na nesklepčnost tožbe s tožbenim zahtevkom, ki vpliva na vprašanje utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Kadar je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ni mogoče dovoliti zaznambe spora v zemljiški knjigi.
Besedne zveze "tuje stanovanje" pri kaznivem dejanju kršitve nedotakljivosti stanovanja po 152. čl. KZ ni mogoče presojati zgolj v lastninskopravnem smislu, pač pa je treba obstoj tega zakonskega znaka kaznivega dejanja ocenjevati šele v smislu kakršnegakoli upravičenja (pravne podlage) do stanovanja, ki bi izključevalo protipravnost ravnanja.
DRŽAVNA UPRAVA - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM20616
ZPDF člen 5. ZLS člen 13, 16a. ZUpr člen 101, 103.
prevzem državnih funkcij od občin - upravne enote - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost - povrnitev škode
Po členu 5 ZPDF se šteje, da so posamezne upravne akte, ki so jih izdajale upravne enote, ministrstva in organi v njihovi sestavi na podlagi člena 101 Zakona o upravi do dneva uveljavitve tega zakona, izdali pristojni organi, kar pomeni, da take upravne akte država sprejema kot svoje, to pa vključuje tudi odgovornost za nepravilnosti pri njihovi izdaji.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ponovitvena nevarnost pri obtožencu izhaja iz njegove obsežne kriminalne dejavnosti, povezane z zasvojenostjo z mamili, za nabavo katerih uporablja denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj za katerih storitev je že bil kaznovan.
Če je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo oz. se obveznost glasi v tuji valuti, upnik ni upravičen do zakonitih zamudnih obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95), temveč, v skladu z načelom enake vrednosti terjatev (15. člen ZOR), le do zamudnih obresti za devizne vloge na vpogled.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ob preizkusu pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP ugotovil, da je le-ta še vedno podan, saj je obdolženec kot odvisnik od mamil v razdobju dveh ur vlomil v dva osebna avtomobila, zato da bi prišel do vrednejših predmetov za prodajo, pri čemer je istočasno zoper njega v teku še pet drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se zavzema za odreditev hišnega pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.
ZST člen 13, 13. ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 186, 203, 1089, 186, 203, 1089.
odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - nova škoda
Oškodovanec je do nove oz. dodatne odškodnine upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje oškodovančevega - tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo (v tem primeru ob sklenitvi poravnave), po normalnem teku stvari, gotovo ni bilo mogoče pričakovati.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 73, 73/2, 73, 73/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - predhodni postopek - procesna predpostavka
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca oz. delodajalca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem, zato sodišče ne sme tožbe delavca zavreči. V določbi 2. odst. 73. čl. ZTPDR ni izrečno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, poleg tega pa ZTPDR v 2. odst. 83. čl. delavcu daje pravico, da denarne terjatve uveljavlja direktno pred sodiščem in izrečno prepoveduje direktno sodno varstvo le v drugih primerih uveljavljanja posamičnih pravic iz delovnega razmerja.
Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe glede denarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to pa pomeni izkaz objektivne nevarnosti in ne subjektivne nevarnosti na strani dolžnika.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.