V razmerju zavarovanec - zavarovalnica je treba v primeru prostovoljnega pogodbenega zavarovanja odgovornosti uporabiti določbe zavarovalne pogodbe in to tudi glede dogovorjena zavarovalna vsota, tako da ni podlage za revalorizacijo zneska zavarovalne vsote.
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
Upnik si v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz 270. čl. ZIZ, z začasno odredbo zavaruje (zagotovi) izterjavo svoje vtoževane denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova, tako da sodišče dolžniku (začasno) prepove razpolagati z njegovim premičnim, nepremičnim premoženjem, oz. z njegovimi pravicami - terjatvami. Z začasno odredbo tedaj upnik zavaruje uveljavitev denarne terjatve s tem, da pri dolžniku oz. dolžnikovemu dolžniku "ohrani" predmete izvršbe (prim. 32. čl. ZIZ), česar pa z uveljavljano začasno odredbo ne zasleduje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba na premičnine
V kolikor pri opravljanju izvršbe, to je pri rubežu, ne bo mogoče najti dolžnikovih premičnih stvari, upnik pa ne bo podal ustreznih predlogov za nadaljevanje izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršba pač ne bo uspešna, vendar hipotetična nemožnost oprave izvršbe ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ.
Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.
Priči J. O. in B. Š. pri dogovoru o ceni 552.000,00 SIT, glede na izpovedbo direktorja tožene stranke, nista bili prisotni (list. št. 18). Njuni izpovedbi v okviru celotnega dokaznega postopka sta tako le posreden dokaz, enako velja za dejstva, na katera se sklicuje pritožnik.
ZS člen 104, 104-2, 104, 104-2. ZIZ člen 143, 151, 143, 151. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - sedež
Dolžnik je samostojni podjetnik, ki opravlja plačilni promet prek žiro računa pri Banki X d.d., enota v L.... Ker je sedež poslovne enote banke, ki za dolžnika opravlja plačilni promet, v L., je po določbah 143. čl. ZIZ v zvezi s 151. čl.
ZIZ za opravljanje izvršbe na sredstva na tem računu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke, ki vodi dolžnikov račun, to je Okrajno sodišče v L.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila utemeljevati njegov ugovor (računi se nanašajo na obdobje, ko dolžnik ni bil več najemnik spornih poslovnih prostorov), vendar pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj dokazov ne more predložiti. Zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev. Odložena izpolnitev prodajalca je v škodo kupca, ki želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec ni v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje sočasne obveznosti.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da utemeljenost suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ropa, še vedno obstoji tudi po opravljeni prepoznavi in drugih izvedenih dokazih. Tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji, kar potrjujejo zlasti dosedanji kazenski postopki, v katerih je bil obdoležnec obsojen, pa tudi še trajajoči kazenski postopki zoper njega.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
disciplinski postopek - aktivna legitimacija delavca za izpodbijanje odločitve delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca - kvalifikatorni element
Niso podani pogoji za sodno varstvo glede izpodbijanja disciplinske odločbe v delu, ki se nanaša na ugotovljeno višino materialne škode in obveznost, da jo je tožnica dolžna povrniti. Ugotovitev materialne škode lahko predstavlja zgolj kvalifikatorni element za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Delodajalec ima v skladu z 72. členom ZTPDR pristojnost za ugotovitev okoliščin, v katerih je škoda nastala, njeno višino in povzročitelja, in če delavec v roku treh mesecev te ne povrne, začne postopek za povrnitev škode pri sodišču.
Pri oceni, ali pomeni disciplinska kršitev kaznivo dejanje, zadošča že ugotovitev delodajalca, da vsebuje kršitev znake kaznivega dejanja. Za obstoj hujše kršitve delovnih obveznosti ni potrebno, da bi bilo o kaznivem dejanju odločeno s pravnomočno sodbo v kazenskem postopku.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.
Vedenje o odstopu terjatve predvideva vedenje o tem, katera terjatev se odstopa (to je razumljivo samo po sebi), nato pa je nadaljevalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je toženo stranko obvestila o tem, katero terjatev naj plača njej namesto odstopniku, takoj zatem pa, da je tožeča stranka po njegovi oceni toženo stranko obvestila o tem, katera njena terjatev se naj poplača, kar pa glede na dejstvo, da ni šlo ne za prevzem ne za pristop k dolgu, tožene stranke ne prizadene.
Te trditve prvostopnega sodišča si same sebi nasprotujejo.
ZOR člen 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1, 827, 827/1, 833, 833/1, 841, 841/1.
špediterska pogodba - plačilo za delo - plačilo stroškov
Špediter, ki je za naročnika opravil carinske storitve skladno z naknadno dobljenim dovoljenjem, pri tem pa ni ravnal malomarno, je upravičen do plačila za delo in do povrnitve stroškov.
pooblaščenec - obseg pooblastila - sodba na podlagi pripoznave
Pooblaščenec, ki ni odvetnik, lahko pripozna tožbeni zahtevek samo, če ima za to pravdno dejanje izrecno pooblastilo (96. člen ZPP/77). Če tega nima, pa je to dejanje kljub temu opravil, je podana kršitev postopka po tč. 10, 2. odst. 354. člena ZPP/77 in v posledici navedenega po 3. odst. 369. člena ZPP/77 tudi razlog za razveljavitev sodbe na podlagi pripoznave.