disciplinski postopek - aktivna legitimacija delavca za izpodbijanje odločitve delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca - kvalifikatorni element
Niso podani pogoji za sodno varstvo glede izpodbijanja disciplinske odločbe v delu, ki se nanaša na ugotovljeno višino materialne škode in obveznost, da jo je tožnica dolžna povrniti. Ugotovitev materialne škode lahko predstavlja zgolj kvalifikatorni element za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Delodajalec ima v skladu z 72. členom ZTPDR pristojnost za ugotovitev okoliščin, v katerih je škoda nastala, njeno višino in povzročitelja, in če delavec v roku treh mesecev te ne povrne, začne postopek za povrnitev škode pri sodišču.
Pri oceni, ali pomeni disciplinska kršitev kaznivo dejanje, zadošča že ugotovitev delodajalca, da vsebuje kršitev znake kaznivega dejanja. Za obstoj hujše kršitve delovnih obveznosti ni potrebno, da bi bilo o kaznivem dejanju odločeno s pravnomočno sodbo v kazenskem postopku.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila utemeljevati njegov ugovor (računi se nanašajo na obdobje, ko dolžnik ni bil več najemnik spornih poslovnih prostorov), vendar pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj dokazov ne more predložiti. Zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst.
ZPP člen 370, 370-3, 370, 370-3. ZDR člen 90, 90. ZDSS člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1.
disciplinski postopek - obteževalne okoliščine - poslovodja
Dolžnost delavke - poslovodkinje, ki je bila tudi članica upravnega odbora in sindikalni zaupnik, je, da opravlja dejavnost trgovanja po predpisih, za kar je kot poslovodkinja tudi zadolžena. Prav tako ne sme hraniti dobavnice na domu, temveč na delovnem mestu. S tem, ko je tožnica omogočala nabavo blaga brez zavarovanja plačila, je huje kršila delovne obveznosti, zato niso podani pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvšitev bi se pogojno odložila.
Ravnanje voznika z dolgoletnimi vozniškimi izkušnjami, ki je brez posebnega razloga (nasproti mu ni pripeljalo nobeno vozilo, cesto pa je dobro poznal, saj je po njej vozil dnevno) vozil preblizu desnemu robu cestišča, zaradi česar je zapeljal na neutrjeno bankino, ni skladno z ravnanjem skrbnega voznika in predstavlja hudo malomarnost.
Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev. Odložena izpolnitev prodajalca je v škodo kupca, ki želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec ni v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje sočasne obveznosti.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
Upnik si v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz 270. čl. ZIZ, z začasno odredbo zavaruje (zagotovi) izterjavo svoje vtoževane denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova, tako da sodišče dolžniku (začasno) prepove razpolagati z njegovim premičnim, nepremičnim premoženjem, oz. z njegovimi pravicami - terjatvami. Z začasno odredbo tedaj upnik zavaruje uveljavitev denarne terjatve s tem, da pri dolžniku oz. dolžnikovemu dolžniku "ohrani" predmete izvršbe (prim. 32. čl. ZIZ), česar pa z uveljavljano začasno odredbo ne zasleduje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.
ZDR člen 4, 4/1, 4/2, 100, 100/1, 100/1-5. SKPGD-97 člen 8. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 368.
delodajalec z manj kot 50 zaposlenimi - prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi delavci odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev poslovodni organ. Tega pooblastila ni mogoče prenesti na zunanjega pooblaščenega delavca tožene stranke - odvetnika. Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je izdal pooblaščenec delodajalca - odvetnik, je torej izdala nepooblaščena oseba, zato je nezakonit.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/2.
plača - razlika plače - izhodiščna plača
Delavec je upravičen do razlike v plači med dejansko prejeto in osnovno plačo v višini izhodiščne plače po panožni kolektivni pogodbi, če kljub obstoju vsebinskih razlogov, delodajalec o znižanju ni odločil po postopku iz 2. odst. 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Delodajalec se ne more uspešno sklicevati na sprejem takšne odločitve na organih druge pravne osebe, čeprav je ta njen večinski lastnik.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da utemeljenost suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ropa, še vedno obstoji tudi po opravljeni prepoznavi in drugih izvedenih dokazih. Tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti še vedno obstoji, kar potrjujejo zlasti dosedanji kazenski postopki, v katerih je bil obdoležnec obsojen, pa tudi še trajajoči kazenski postopki zoper njega.
Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
Kupec blaga se zahtevku na plačilo dobavljenega blaga ne more uspešno upreti s trditvijo, da je hotel kasneje (po prevzemu blaga) del dobavljenega blaga vrniti prodajalcu. Zato je dolžan plačati kupnino.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba na premičnine
V kolikor pri opravljanju izvršbe, to je pri rubežu, ne bo mogoče najti dolžnikovih premičnih stvari, upnik pa ne bo podal ustreznih predlogov za nadaljevanje izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršba pač ne bo uspešna, vendar hipotetična nemožnost oprave izvršbe ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ.
Prvostopno sodišče je pri ocenjevanju verjetnosti trditev ene in druge stranke o višini terjatve dolžnika do upnika, zavarovane z akceptnim nalogom, pravilno sklepalo, da imajo večjo težo dokazila dolžnika. Na predložene dolžnikove račune bi se moral upnik, če je hotel uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, odzvati tako, da bi povedal, kako jih je poravnal (vsakega posebej) oziroma, zakaj jih ne priznava. Upnik (pritožnik) ni uspel izkazati verjetnosti, da ima zoper dolžnika terjatev na vrnitev spornega akceptnega naloga, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. odst. 272. člena ZIZ). Ob tem je nepomembno, ali bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel kakšno škodo, saj je pogoj iz 3. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ le dodaten in ne samozadosten pogoj za izdajo začasne odredbe.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je štelo, da je obsojenec s svojo vlogo umaknil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tako razumevanje obsojenčeve vloge pa je po oceni pritožbenega sodišča bilo napačno.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - napotitev na pravdo - odločba o odmeri sodne takse
Edina možna posledica dolžnikovega utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, in napotitev na pravdo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne bi mogel doseči. Dolžnikovo pritožbo v delu, s katerim napada opomin za plačilo sodne takse za ugovor, je treba smiselno šteti kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse po 27. čl. Zakona o sodnih taksah.