kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30063
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 383, 383/1, 383, 383/1.
razžalitev - kršitev kazenskega zakona
Ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti - prvi odstavek 383. člena ZKP - je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je določilo, da znašata dva dnevna zneska 3.000,00 SIT, namesto pravilno 3.500,00 SIT, kar je pritožbeno sodišče popravilo po uradni dolžnosti, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Po izpodbijani sodbi bi namreč obdolženec v primeru, če se denarna kazen ne bi dala niti prisilno izterjati imel za prestajati več zapora.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - izvršba na premičnine
V kolikor pri opravljanju izvršbe, to je pri rubežu, ne bo mogoče najti dolžnikovih premičnih stvari, upnik pa ne bo podal ustreznih predlogov za nadaljevanje izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršba pač ne bo uspešna, vendar hipotetična nemožnost oprave izvršbe ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zaradi česar ta ni več dopusten.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine (1. odst. 192. člena ZIZ). Citirana pogoja morata biti podana kumulativno. Kupec je lahko oproščen položitve kupnine samo v primeru, če v izvršilni zadevi nastopa kot edini upnik (2. odst. 191. člena ZIZ), in sicer ne glede na to, da že samo njegova terjatev v celoti presega vrednost prodane nepremičnine s tem, da mora za oprostitev položitve kupnine podati poseben predlog, sodišče pa nato izda o tem poseben sklep. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni mora sodišče skladno z določbo 3. odst. 191. člena ZIZ prodajo nepremičnine razveljaviti.
sklep o izvršbi - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravdna dejanja po razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo odločitev prve stopnje.
prijava terjatve - ponoven preizkus že preizkušene terjatve
ZPPSL ne daje podlage za to, da bi se že preizkušene terjatve še enkrat preizkušale, zato upnik sklepa o napotitvi na pravdo ne more uspešno izpodbijati s predlogom, da naj stečajni upravitelj še enkrat preveri upnikovo dokumentacijo.
V razmerju zavarovanec - zavarovalnica je treba v primeru prostovoljnega pogodbenega zavarovanja odgovornosti uporabiti določbe zavarovalne pogodbe in to tudi glede dogovorjena zavarovalna vsota, tako da ni podlage za revalorizacijo zneska zavarovalne vsote.
Ne gre za prenovitev (novacijo), če sta stranki najemno razmerje za poslovni prostor spremenili tako, da sta dogovorili za najem manjše površine poslovnih prostorov in pogodbeno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, spremenili v pogodbeno razmerje za določen čas.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
Upnik si v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz 270. čl. ZIZ, z začasno odredbo zavaruje (zagotovi) izterjavo svoje vtoževane denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova, tako da sodišče dolžniku (začasno) prepove razpolagati z njegovim premičnim, nepremičnim premoženjem, oz. z njegovimi pravicami - terjatvami. Z začasno odredbo tedaj upnik zavaruje uveljavitev denarne terjatve s tem, da pri dolžniku oz. dolžnikovemu dolžniku "ohrani" predmete izvršbe (prim. 32. čl. ZIZ), česar pa z uveljavljano začasno odredbo ne zasleduje.
Ureditev meje je dejansko vprašanje, ne pa vprašanje, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje, torej ne gre za predhodno vprašanje. Pravdnega postopka zato ni dopustno prekiniti z napotitvijo stranke, da predlaga ureditev meje v nepravdnem postopku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila utemeljevati njegov ugovor (računi se nanašajo na obdobje, ko dolžnik ni bil več najemnik spornih poslovnih prostorov), vendar pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj dokazov ne more predložiti. Zato dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je štelo, da je obsojenec s svojo vlogo umaknil predlog za obnovo kazenskega postopka. Tako razumevanje obsojenčeve vloge pa je po oceni pritožbenega sodišča bilo napačno.
Delavcu zakonito preneha delovno razmerje po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR zaradi 5-dnevnega neopravičenega izostanka z dela, če mu delodajalec ni odobril koriščenja rednega letnega dopusta, niti mu tega ni odobril za nazaj, delavec pa tudi drugače ni opravičil svoje odsotnosti z dela.
Med nujne operativne razloge štejejo tudi organizacijski ukrepi, ko delodajalec ukine del dejavnosti in opravila prenese na zunanje izvajalce, če takšen ukrep prispeva k njegovi učinkovitosti, zato delavec iz teh razlogov ne more uspešno izpodbijati razvrstitve med trajno presežne delavce.
disciplinski postopek - aktivna legitimacija delavca za izpodbijanje odločitve delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca - kvalifikatorni element
Niso podani pogoji za sodno varstvo glede izpodbijanja disciplinske odločbe v delu, ki se nanaša na ugotovljeno višino materialne škode in obveznost, da jo je tožnica dolžna povrniti. Ugotovitev materialne škode lahko predstavlja zgolj kvalifikatorni element za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Delodajalec ima v skladu z 72. členom ZTPDR pristojnost za ugotovitev okoliščin, v katerih je škoda nastala, njeno višino in povzročitelja, in če delavec v roku treh mesecev te ne povrne, začne postopek za povrnitev škode pri sodišču.
Pri oceni, ali pomeni disciplinska kršitev kaznivo dejanje, zadošča že ugotovitev delodajalca, da vsebuje kršitev znake kaznivega dejanja. Za obstoj hujše kršitve delovnih obveznosti ni potrebno, da bi bilo o kaznivem dejanju odločeno s pravnomočno sodbo v kazenskem postopku.
ZPPSL člen 60, 60/2, 62, 60, 60/2, 62. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 49, 49/1, 49, 49/1. SKPG-90 člen 30, 30/2.
plačilo razlik v plači do kolektivne pogodbe
Tožena stranka v sodnem postopku ni predložila nikakršnih dokazov, da je delavcem zniževala plače v skladu s kolektivno pogodbo, niti ni predložila ustreznega dokaza za trditev, da je bil tožnik uvrščen v nižji tarifni razred. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o višini vtoževanega nadomestila plače utemeljeno izhajalo iz podatkov izračuna, ki ga je predložil tožnik, saj tožena stranka niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ni predložila podatkov, ki bi potrjevali njene navedbe, da je bila tožnikova plača v spornem obdobju (zaradi dejansko opravljenih delovnih ur, bolniških in drugih odsotnosti) nižja.
lastninska pravica - pravice solastnikov - služnost stanovanja
Solastnik, ki sicer po dogovoru med solastniki zaseda celotno solastno nepremičnino, kljub dogovoru o uživanju, ne more drugemu solastniku prepovedati vstopa vanjo. Takšno razmerje med solastniki je podobno pravnemu razmerju med upravičenci in solastniki (par. 521 ODZ), iz tega pa tudi sledi, da se lastniku (solastniku) ne sme oteževati potrebno nadziranje njemu solastne nepremičnine (par. 522 ODZ). Da lahko solastnik ta svoja upravičenja izvršuje, pa mu mora uživalec (drugi solastnik) omogočiti vstop v solastno nepremičnino, med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne hiše.