Ker v obravnavanem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, ni namreč ne vzročne zveze med ravnanjem toženk (drugotoženka je organizirala smučarski športni dan) in nastalo škodno posledico (tožnica si je kot učiteljica med smučanjem poškodovala nogo), niti odgovornosti (ne objektivne, pa tudi krivdne) toženk, le-ti ne moreta odškodninsko odgovarjati.
sklenitev pravnega posla - grožnja predstavnika oblasti - odškodnina
Ker predlagatelji na podlagi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena pod grožnjo arondacije niso prejeli ustreznih kmetijskih zemljišč, so upravičenci do denacionalizacije podržavljenega premoženja ne glede na to, kakšno in kolikšno odškodnino so prejeli. Vrednost prejete odškodnine (v naravi) je pomembna le za presojo, ali jo je upravičenec glede na določbo 1. odstavka 72. člena ZDen dolžan vrniti ali ne.
Kadar je dokazano, da kljub formalnemu obstoju zakonske zveze med zakoncema ni bilo ekonomske skupnosti, premoženje, ki ga je v tem času sicer z delom pridobil eden od njiju, ni njuno skupno premoženje.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1, 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Objektivna odgovornost organizatorja terenskega jahanja je podana takrat, kadar nastanejo okoliščine povečane nevarnosti za okolico.
Tako ni jahalni konj že vnaprej in po svoji naravi nevaren za okolico, lahko pa je oz. postane tak glede na razmere, v katerih je (npr. na terenu), glede na specifične lastnosti kot so npr. velikost, teža ali siceršnja narava konja (npr. nadpovprečno plašljiv konj, ki s plašnostjo reagira na normalne pojave na jahalnem terenu). Jahanje ni že samo po sebi nevaren šport, ker lahko konj glede na svoje sposobnosti zaznavanja dražljajev iz okolice reagira pred jahačem in ga preseneti s svojim impulzivnim odzivom, pri tem pa jahaču ne ostane dovolj časa za pravilno akcijo. Sodišče mora ugotoviti, katere konkretne okoliščine so tiste, ki jahalnemu konju dajejo pomen in naravo nevarne stvari oz. na kakšen način in v kakšnih konkretnih okoliščinah je bilo organizirano rekreativno jahanje na terenu, da je preraslo v nevarno dejavnost. Šele takšne ugotovitve nudijo sodišču oporo za pravilen zaključek o obstoju objektivne odgovornosti tožene stranke.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
ZPP (1977) člen 188, 288/2, 354, 354/2, 187, 187/2. ZLNDL člen 3, 3/2, 7.
pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ker svoje interese lahko zavaruje z dajatveno tožbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - predlog za izvršbo - nepremičnina - rubež - vabilo na narok
Dovoljena je zastavna pravica na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina ali delež na stavbi. Upnik v predlogu navede podatke,ki so potrebni za identifikacijo: sodišče opravi rubež nepremičnine in na narok vabi upnika in dolžnika; zapisnik o rubežu mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS.
obnova postopka - razlog - nov dokaz - dejansko stanje - krivda - dokazi in izvajanje dokazov
Tožnik niti v predlogu za obnovo, niti v obravnavani pritožbi ne navajata, zakaj novega dokaza (privolitev imetnice stanovanjske pravice za nakup stanovanja) nista mogla predložiti v prejšnjem postopku. Ni torej podana situacija, ko tožnika brez svoje krivde nista mogla teh razlogov uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.
Ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbo III. odstavka 364. člena ZKP in vsebuje tudi opis kaznivega dejanja prikrivanja, zgolj opustitev pravne opredelitve kaznivega dejanja v izreku sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Ker je državna tožilka izrecno napovedala le pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje glede oprostilnega dela sodbe in tudi vložila pritožbo le zoper oprostilni del sodbe, opustitev razlogov obsodilnega dela v pisnem odpravku sodbe sodišča prve stopnje tudi ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP v škodo obdolženca, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom ZIZ, sodišče pošlje ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.