ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1, 154, 154/1, 154/2, 173, 174, 174/1.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Objektivna odgovornost organizatorja terenskega jahanja je podana takrat, kadar nastanejo okoliščine povečane nevarnosti za okolico.
Tako ni jahalni konj že vnaprej in po svoji naravi nevaren za okolico, lahko pa je oz. postane tak glede na razmere, v katerih je (npr. na terenu), glede na specifične lastnosti kot so npr. velikost, teža ali siceršnja narava konja (npr. nadpovprečno plašljiv konj, ki s plašnostjo reagira na normalne pojave na jahalnem terenu). Jahanje ni že samo po sebi nevaren šport, ker lahko konj glede na svoje sposobnosti zaznavanja dražljajev iz okolice reagira pred jahačem in ga preseneti s svojim impulzivnim odzivom, pri tem pa jahaču ne ostane dovolj časa za pravilno akcijo. Sodišče mora ugotoviti, katere konkretne okoliščine so tiste, ki jahalnemu konju dajejo pomen in naravo nevarne stvari oz. na kakšen način in v kakšnih konkretnih okoliščinah je bilo organizirano rekreativno jahanje na terenu, da je preraslo v nevarno dejavnost. Šele takšne ugotovitve nudijo sodišču oporo za pravilen zaključek o obstoju objektivne odgovornosti tožene stranke.
ZPP (1977) člen 188, 288/2, 354, 354/2, 187, 187/2. ZLNDL člen 3, 3/2, 7.
pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ker svoje interese lahko zavaruje z dajatveno tožbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (nekaznovanost, obtoženčeva mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), je preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, navedenem v registru. Če subjektu vpisa v sodni register ni mogoča vročitev sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, in gre za vročitev po sodnem kurirju, se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih oziroma v poštnem nabiralniku na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in opozorilo, da mora v 15 dneh pisanje dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Če naslovnik tudi v 15 dneh, od kar je vročevalec pustil predmetno obvestilo, pošiljke ne dvigne, se šteje vročitev za veljavno opravljeno z dnem, ko je bilo puščeno obvestilo.
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.
ZPP (1977) člen 249, 249/3, 256, 256/2, 249, 249/3, 256, 256/2. ZIP člen 18, 18/5, 18, 18/5.
izvršljivost odločbe - sklep o plačilu izvedenine
Sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon predpisuje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Zakon o pravdnem postopku določa, da pritožba zoper sklep o plačilu izvedenine ne zadrži njegove izvršitve.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik navaja, da je potrdilo o plačilu naročnine izgubil in da ga bo sodišču predložil. Dolžnik torej navaja dejstva, s katerim utemeljuje svoj ugovor, vendar pa ne predloži dokazov - potrdila o plačilu naročnine, zato je njegov ugovor neutemeljen.