denarna odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti se ne presoja nič strožje od duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti ali strahu.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
poškodovanje tuje stvari - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zagovornik obdolženca v pritožbi utemeljeno opozarja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo zanesljivo ugotovljeno, kakšen priključek je bil v kritičnem času pripet na prednjem delu obdolženčevega traktorja. Iz tega razloga pa so zato tudi po oceni pritožbenega sodišča vprašljivi zaključki izvedenca o mehanizmu nastanka poškodb na obeh traktorjih, posebej upoštevajoč dejstvo, da sta izpovedbi obdolženca in oškodovanca o tem, kdo se je v koga zaletel in kako, povsem nasprotujoči. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
V primeru, če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.