ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja dela terjatve
Da je terjatev tožnika verjetno izkazana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, zadostuje že navedba pravno relevantnih trditev o obstoju zahtevka in ustrezen dokazni predlog za take trditve.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, kar bi glede na 7. odstavek 364. člena ZKP moralo storiti, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice in izpodbijano sodbo razveljavilo.
Kadar je dokazano, da kljub formalnemu obstoju zakonske zveze med zakoncema ni bilo ekonomske skupnosti, premoženje, ki ga je v tem času sicer z delom pridobil eden od njiju, ni njuno skupno premoženje.
Ugovor se lahko vloži tudi po izteku osemdnevnega ugovornega roka, vendar le, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - RTV naročnina
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL44407
ZPP (1977) člen 219, 219. Pravilnik o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del javnosti člen 9, 9/1, 9/2, 9, 9/1, 9/2.
avtorsko delo - avtorski honorar - dokazno breme
Ker se po pravilniku honorar za posamično izvajanje glasbenih del obračunava mesečno, število dni obratovanja lokala pri določitvi honorarja ni relevantno. O kakšni nasprotni trditvi nosi dokazno breme tožena stranka.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti upnika
Obveznost izročitve knjige v izvršilnem naslovu upniku ni naložena, zato dolžničin ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti iz 26. člena ZIZ ni utemeljen.
ZTLR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - nerazumljiv izrek sklepa - vzpostavitev v prejšnje stanje
Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.
Ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, kot jih je pravilno ugotovilo in ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje (nekaznovanost, obtoženčeva mladost v času storitve dejanja, časovna odmaknjenost dejanja), je preizkusna doba dveh let dovolj dolga, da bo obtoženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te pogojne obsodbe.