ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
O sicer sporni višini vtoževane terjatve in njenem izračunu sodišče zaključi le, da je glavnico tožeča stranka izračunala v skladu z zakonom ki vsebuje istočasno tudi zakonite zamudne obresti, pri čemer je višina zneska dokazana z obračuni. Takšen zaključek pove, da o odločilnih dejstvih, to je o višini denarne terjatve (glavnice in stranskih terjatev), sodba sploh nima razlogov.
ZPP (1977) člen 188, 288/2, 354, 354/2, 187, 187/2. ZLNDL člen 3, 3/2, 7.
pravni interes za tožbo - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ker svoje interese lahko zavaruje z dajatveno tožbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
denarna odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti se ne presoja nič strožje od duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti ali strahu.
ZZK člen 46, 46/1, 75, 75/3, 46, 46/1, 75, 75/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
vrstni red vpisa - označitev vloge kot zemljiškoknjižne - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti upnika
Obveznost izročitve knjige v izvršilnem naslovu upniku ni naložena, zato dolžničin ugovor pogojne oziroma vzajemne obveznosti iz 26. člena ZIZ ni utemeljen.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.