Stranka mora ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks priložiti vsa predpisana potrdila ali najkasneje v roku, kot ga določi sodišče v sklepu, s katerim stranko pozove na dopolnitev vloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da avtorsko delo tožnika ni imelo napak, zaradi katerih bi lahko prišlo od znižanja plačila in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo še neizplačanega dela avtorskega honorarja. Res je, kar pravi pritožba, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo, zakaj je zavrnilo predlog tožene stranke za postavitev izvedenca. To bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 300. člena ZPP moralo storiti. Vendar pa takšna kršitev s strani sodišče prve stopnje ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti - s posebno tožbo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Dolžnik ne more navajati ugovornih razlogov, ki jih lahko uveljavlja tretja oseba in kar sodišče obravnava kot ugovor tretjega. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ.
Pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi ugriza psa, v obliki telesnih bolečin in neugodnosti, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (zaradi trajnega strahu pred psi). Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti se prizna šele, ko se obstoj škode ugotovi na podlagi objektivnih in ne le na podlagi subjektivnih dejstev. Prva so v tem, ali in v kolikšni meri spremenjena zunanjost po obsegu in opaznosti vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali povečano pozornost.
Golo dejstvo, da je dolžnik v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vložil izredno pravno sredstvo, ne predstavlja razloge za odlog izvršbe. Dolžnik mora poleg tega namreč izkazati tudi to, da bi z izvršbo utrpel znatno škodo.
Kadar je dokazano, da kljub formalnemu obstoju zakonske zveze med zakoncema ni bilo ekonomske skupnosti, premoženje, ki ga je v tem času sicer z delom pridobil eden od njiju, ni njuno skupno premoženje.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332/4, 332, 332/1, 332/1-4, 332/4.
denarni zahtevek
Če sodišče prve stopnje za sodbo zaradi izostanka ugodilo pretiranemu denarnemu zahtevku, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
Upnika v pritožbi navajata, da sta dolžnika ponovno motila posest na način, kije podoben prejšnjemu in zato predlagata nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na odločbo prvega odstavka 229. člena ZIZ pa bi lahko upnika le predlagala, da sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova izda nov sklep o izvršbi.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, kar bi glede na 7. odstavek 364. člena ZKP moralo storiti, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice in izpodbijano sodbo razveljavilo.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost republike - višina odškodnine za negmotno škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za poškodbo vojaka v vojnih razmerah v popolni bojni pripravljenosti ob premiku s položaja na položaj država odgovarja objektivno.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.