Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Ker sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožnikoma tekom postopka že izplačala določen denarni znesek na račun nepremoženjske škode in na račun pravdnih stroškov, pa tega ni upoštevalo pri svoji odločitvi in take ugotovitve tudi ni bilo v razlogih sodbe, je bilo treba sodbo razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ker sodba tudi ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZPP (1977) člen 380, 381, 381/1, 380, 381, 381/1. ZIZ člen 189, 189.
sklep o domiku - nedovoljena pritožba
Dolžnica sklepa o domiku in posledično poplačila svoje obveznosti nima interesa izpodbijati iz razloga, ki zadeva obstoj pravic tretjih na nepremičnini.
Kadar upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 15, 15.
ustavitev izvršbe - vračunavanje izpolnitve
Obresti in stroški se vračunajo pri odplačilu dolga tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Sklep prvostopnega sodišča nima razlogov o tem, ali je dolžnik poleg glavnice poravnal tudi stroške terjatve. Glede na navedbe upnice pa sklep o ustavitvi izvršbe tudi ni materialnopravno pravilen.
Kljub temu, da obtoženec doslej še ni bil obsojen ter sicer živi normalno družinsko življenje in ima otroka, za katerega je dolžan skrbeti, je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo, da je obtoženec grobo izkoristil svoje poznanstvo z oškodovanko, ko ji je bolni ponudil prevoz domov, pa jo nato posilil, pri čemer je istočasno tudi prezrlo, da je obtoženčevo ravnanje oškodovanki pustilo hude posledice, izkazane z njenim neuspehom v šoli, težavah v spolnem življenju, zapiranju vase in izogibanju stika z ljudmi iz obtoženčevega okolja. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno kazen enega leta zapora zvišalo na dve leti in šest mesecev zapora.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Utemeljeno je sodišče prve stopnje, kljub obtoženčevi predkaznovanosti, obtožencu izreklo pogojno obsodbo. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo številne olajševalne okoliščine (časovno odmaknjenost dejanja, okoliščino, da je obtoženec z dejanjem povzročeno škodo povrnil takoj po dejanju, njegov spremenjen način življenja). Pravilno pa je sodišče prve stopnje pri izreku kazenske sankcije obtožencu presodilo tudi, da niso izpolnjeni pogoji za preklic pogojne obsodbe iz 53. čl. KZ.
ZIP člen 251c, 251f, 251c, 251f. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
zastavna pravica - sodna poravnava - prodaja nepremičnine dolžnika - ugovor - neutemeljen ugovor
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika ima moč sodne poravnave, v izvršilnem postopku torej naravo izvršilnega naslova. Ker se v izvršilnem postopku izvršilni naslovi le prisilno izvršujejo, izvršilno sodišče ne more posegati v sam izvršilni naslov. Dolžnik zato lahko kot ugovorni razlog navajala le, da je sporazum razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, to pa na način, kot se lahko razveljavi sodna poravnava, torej s sodbo, izdano po izvedenem pravdnem postopku.
ZZZDR člen 132, 132/1, 132/4, 132, 132/1, 132/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55, 55/1, 55/1-2.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - listina - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživnina priznana po temelju in odmerjena po višini. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnine pa Vlada RS s sklepi le te usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odst. 132. čl. ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana skladno z vsakokratnim sklepom vlade, ne glede na to, ali je bilo o spremembi višine izdano s strani pristojnega CSD o tem obvestilo po 4.odstavku 132.člena ZZZDR ali ne. Obvestilo ni pravni akt, ki bi za stranke ustvarjal, spreminjal ali ukinjal pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažje izvrševanje sodbe, korigirane z vladnim sklepom. Zato dejstvo, da v konkretnem primeru CSD Maribor obvestil o uskladitvi preživnine za upnico za sporno obdobje ni izdal neposredno po sprejetju sklepov Vlade RS, ampak po določenem času za nazaj eno obvestilo, s katerim je zajel vse uskladitve v tem obdobju, ne pomeni, da je izvršilni naslov za ta čas nepopoln ali da ga ni.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi - čas odloga
Iz posebno upravičenega razloga se lahko izvršba odloži najdalj za 3 mesece. Od vložitve predloga za odlog je preteklo že skoraj eno leto. To pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba odloži iz tega razloga. Tudi iz tega razloga niso podani pogoji za odlog.
Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnik ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnik kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red (npr. ko bi šlo le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja). Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Sodišče dovoli izvršbo za zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kadar je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana.