krivdna odgovornost - upravljalec - smučarska škoda
Pet cm novega snega še ne pomeni takih razmer na smučišču, ki bi terjale, da upravljalec smučišče zapre. Odgovornost je krivdna in je za pravilno uporabo materialnega prava treba uporabiti vse okoliščine škodnega dogodka.
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
Sodišče ne more nadomestiti privolitve tistega, na katerega naj se tožba razširi, s svojo odločitvijo, kakor to lahko stori iz razloga smotrnosti pri objektivni spremembi tožbe.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
nepopolna vloga - pooblastilo - postopek z nepopolno vlogo
Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo predlagatelja, ker jo je vložil pooblaščenec, ki ni predložil pooblastila. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določilo 3. odst. 76. čl. ZKP.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost
Malomarnost obdolženke pri kršitvi cestnoprometnih predpisov se izkazuje s tem, da je zavila na parkirni prostor ob cesti čeprav je vedela za kolesarja, ki je peljal v smeri naravnost na kratki razdalji za njo, hitro na športnem kolesu, računajoč, da bo manever zavijanja končala pravočasno.
Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo, zakaj je ugotovilo, da je bil prav obravnavani starejši mladoletnik storilec kaznivega dejanja, ki ga je zanikal. Pritožba ni mogla omajati takih zaključkov sodišča prve stopnje.
Po izdaji sklepa o dedovanju sodišče načeloma ni dolžno ugotavljati, ali je imel zapustnik morda še kakšno drugo premoženje poleg tistega, ki je obseženo v izpodbijanem sklepu.
stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - trajanje
Pri določitvi trajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je obrazložen s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Izpovedbe priče S.K. in oškodovancev hkrati s potrdili o zasegu predmetov in izvedeniškim mnenjem grafologinje so vsekakor okoliščine, ki potrjujejo zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenosti suma, vse navedene dokaze pa potrjuje še obdolženčevo pisno priznanje in obžalovanje.
dopolnilni sklep - postopek za delitev stvari v solastnini
Po poteku pritožbenega roka ni več mogoče zahtevati dopolnitve sklepa o razdelitvi nepremičnin, ki so bile v solasti udeležencev postopka, s tem da naj bi se določile obresti od vrednosti deleža, ki ga mora prevzemnik stvari plačati ostalim solastnikom.
Tožeča stranka ni upravičena do odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo predstavljajo stroški za priključitev "kontrolnika" telefonskih zvez, če ta škoda ni vzročno povezana z ugotovitvijo nedopustnega posega tožene stranke v tožničino osebnostno pravico.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
Tožbe za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče vložiti zoper "neznane dediče" zemljiškoknjižnega lastnika. Tako označeni toženi stranki tudi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika v smislu 84. člena ZPP.
razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - zahtevek za preživnino po razpadu izvenzakonske skupnosti - verzijski zahtevek
Preživninski zahtevek se lahko po 81. členu ZZZDR le izjemoma uveljavlja kasneje in ne takoj po razpadu izvenzakonske skupnosti, in sicer, če ga izvenzakonski partner iz upravičenih razlogov ni uveljavljal takoj, ob tem, da to stori takoj potem in ob nadaljnjem pogoju, da so okoliščine, na katere se opira tak zahtevek, obstajale že v času razpada izvenzakonske skupnosti. Aktivno legitimiran za verzijski zahtevek je tako po 218. členu ZOR kot tudi po 133. členu ZZZDR (lex specialis) tisti, ki je imel izdatke s preživljanjem preživninskega upravičenca in ne oseba, zaradi katere so nastali (preživljana oseba).
Dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja varnosti je popolno in pravilno ugotovljeno, glede na dosedanjo neoporečnost in glede na težo kaznivega dejanja pa je v okviru pogojne obsodbe določena preizkusna doba predolga, zato je skrajšana na eno leto.