stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - trajanje
Pri določitvi trajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost
Malomarnost obdolženke pri kršitvi cestnoprometnih predpisov se izkazuje s tem, da je zavila na parkirni prostor ob cesti čeprav je vedela za kolesarja, ki je peljal v smeri naravnost na kratki razdalji za njo, hitro na športnem kolesu, računajoč, da bo manever zavijanja končala pravočasno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20569
KZ člen 217, 217/1, 217/4, 217, 217/1, 217/4. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
dolžnost kontrahitranja - sklenitev pogodbe - nastanek škode
Za obstoj odškodninske odgovornosti po čl. 183 ZOR mora zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila prodajne pogodbe, tožeči stranki nastati škoda, da bi bil njen zahtevek na tej podlagi utemeljen.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 32. ZDSS člen 19.
razporeditev delavca na delo v drug kraj - oddaljenost kraja - prevoz na delo in z dela
Pri razporeditvi delavca iz kraja v kraj je prepuščeno izbiri delavca, ali bo za prevoz na delo in z dela uporabil lastno prevozno sredstvo ali javno prevozno sredstvo. Pri presoji zakonitosti take razporeditve je po določbi 32. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Uradni list RS, št. 38/96) odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, zato sklep delodajalca, da delavcu pripada kilometrina za prevoz na delo z osebnim avtom, ne more vplivati na zakonitost razporeditve.
Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 373, 373-4, 154, 154/1, 166, 373, 373-4.
disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Če je generalni direktor tožene stranke zvedel za očitano disciplinsko kršitev dne 17.1.1996, bi morala biti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena najkasneje do 17.4.1996. Ker je bila zahteva vložena šele 19.6.1996, torej po izteku trimesečnega subjektivnega zastaralnega roka, je začetek disciplinskega postopka zastaral, zato sta sklepa disciplinskih organov nezakonita.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2, 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2. ZNZ člen 91. ZDDO člen 6, 30, 72, 6, 30, 72. ZTPDR člen 23, 83, 83/2, 23, 83, 83/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravica do sodnega varstva - pravnomočen sklep o razporeditvi - mnz
1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva.
2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.
Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP je potrebno razlagati tako, da je tožnik v primeru toženčeve izpolnitve dolžan umakniti tožbo, da se preprečijo morebitni nadaljnji stroški, do katerih tožnik nedvomno ni upravičen. Pač pa je upravičen do povrnitve stroškov, nastalih pred toženčevo izpolnitvijo zahtevka (pod pogojem, da je takoj po izpolnitvi umaknil tožbo in priglasil stroške), saj je toženec s svojo izpolnitvijo v bistvu pripoznal tožnikov zahtevek. Tako je določbe 158. čl. ZPP potrebno obravnavati kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. čl. ZPP) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. čl. ZPP). Ker je bil tožnikov zahtevek ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljen, mu je dolžan toženec povrniti njegove pravdne stroške.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti, to je navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Ni namreč dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je del dolga skupaj s pripadajočimi obrestmi plačal.
trditveno in dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje sodbo obrazloži s tem, da tožena stranka ni navedla konkretnih dejstev in predložila dokazov zanje, taka ugotovitev pa ni pravilna, je treba sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
dokazi in izvajanje dokazov - listina - sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.
pridobivanje lastnih delnic - rubež delnic dolžnika in prenos delnic na upnika namesto plačila
Če bi prenos delnic dolžnice, ki jih ima le-ta pri upniku kot gospodarski družbi, pripeljal do tega, da bi s tem upnik pridobil lastne delnice izven primerov iz 1. odst. 240. člena ZGD, takšne izvršbe sodišče ne sme dovoliti.
ZPP (1977) člen 338, 338/3, 369, 369/1, 338, 338/3, 369, 369/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 154, 154/1, 200. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Tudi za odškodnino iz naslova negmotne škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, morajo biti izpolnjene vse štiri predpostavke oz. pogoji za odškodninsko odgovornost po splošnih načelih odškodninskega prava. V primeru, da le ena od njih ni podana, je treba tožbeni zahtevek po temelju zavrniti.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S... kot kooperant izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar pa za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede zoper katere izvršilne stroške ugovarja in tudi ne katere zamudne obresti po katerih računih naj ne bi bile upravičene. K tem svojim trditvam pa tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija - kontinuirana kriminalna dejavnost - izkoriščanje iste priložnosti - enoten naklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obdolženčevo ravnanje kot nadaljevano kaznivo dejanje, saj je šlo v vseh primerih za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je ponavljala v kratkih časovnih presledkih, obdolženec je izkoriščal isto priložnost, ker je pridobival oškodovance s pomočjo časopisnih oglasov, pri njem pa je podan tudi enotesn naklep, zaradi česar je s stališča življenjskega in logičnega sklepanja potrebno šteti njegovo dejavnost kot enotno in kontinuirano, ker tvori celoto.
Izjava oškodovanca o odstopu od pregona je nepreklicna.
Sodišče je z začasno odredbo z dne 30. 4. 1998 prepovedalo toženki, da do pravnomočne rešitve spora obremeni in odtuji sporno nepremičnino. Toženkin ugovor zoper ta sklep je zavrnilo. Svojo odločitev je obrazložilo, da obstoje razlogi po čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe, predvsem pa, da je tožeča stranka izkazala za verjetno nevarnost, da bi z razpolaganjem s citirano nepremičnino bila uveljavitev njene terjatve precej otežena, če že ne onemogočena. Po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih,ki obravnavajo izpodbijanje pravnih dejanj (čl. 280 in nadaljnji ZOR) je pravno dejanje dolžnikovega dolžnika v korist tretje osebe, dolžnikove soproge, možno izpodbijati. Zato se toženka začasni odredbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne more uspešno upirati iz razloga, da v sporu ni pasivno legitimirana. Njena pritožba zato ni utemeljena.