Ker je ugotovilo, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke v njenih poslovnih prostorih, a se ni hotel pojaviti pred vročevalcem, da bi sprejel tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožena stranka brez zakonitega razloga odklonila sprejem pisanja, zato je bila vročitev z nabitjem na vrata poslovnih prostorov opravljena pravilno. S tem je bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.
ZPSPP člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZOR člen 67, 67/2, 67, 67/2.
najem poslovnih prostorov - pisna oblika - sprememba pogodbe
Sprememba pogodbe o najemu poslovnih prostorov glede trajanja najema (iz nedoločenega na določen čas) je sprememba o bistveni sestavini pogodbe, zato mora biti dogovorjena v pisni obliki, sicer je tak dogovor ničen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti, to je navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Ni namreč dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je del dolga skupaj s pripadajočimi obrestmi plačal.
Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP je potrebno razlagati tako, da je tožnik v primeru toženčeve izpolnitve dolžan umakniti tožbo, da se preprečijo morebitni nadaljnji stroški, do katerih tožnik nedvomno ni upravičen. Pač pa je upravičen do povrnitve stroškov, nastalih pred toženčevo izpolnitvijo zahtevka (pod pogojem, da je takoj po izpolnitvi umaknil tožbo in priglasil stroške), saj je toženec s svojo izpolnitvijo v bistvu pripoznal tožnikov zahtevek. Tako je določbe 158. čl. ZPP potrebno obravnavati kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. čl. ZPP) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. čl. ZPP). Ker je bil tožnikov zahtevek ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljen, mu je dolžan toženec povrniti njegove pravdne stroške.
KZ člen 317, 317/1, 317/2, 317/3. ZKP člen 410, 410/1, 413, 410, 410/1, 413.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva - novi dokazi
Ponovna ocena zbranih dokazov, s katerimi je razpolagalo že sodišče prve stopnje v rednem postopku, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena obnova kazenskega postopka.
Za odločitev o tem, kdo mora komu povrniti pravdne stroške v zvezi z umikom tožbe, so odločilni razlogi, zakaj je prišlo do umika tožbe, v zvezi s tem pa katera od strank je odgovorna za nastanek spora.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Navedba tožeče stranke v dopisu toženi ("...v kolikor blaga ne boste vrnili, bomo smatrali, da je blago prodano...") je ponudba za spremembo konsignacijske pogodbe v prodajno. Molk naslovnika (v tem primeru tožene stranke) po izrecni določbi 1. odst. 42. čl. ZOR ne pomeni sprejema ponudbe. Pogodbeno določilo, da bosta molk ali kakšna druga opustitev naslovnika (napr., če ne vrne poslanih stvari) veljala za sprejem ponudbe, je po izrecnem določilu 2. odst. 42. čl.
ZOR celo nično; zato ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da bi smiselno enaka enostranska izjava lahko ustvarila za toženo stranko učinke prodajne pogodbe.
Med strankama je bila sklenjena komisijska pogodba in ne prodajna, zato tožnik iz naslova izpolnitve te pogodbe nima denarnega zahtevka.
Denarni zahtevek iz naslova izpolnitve konsignacijske pogodbe bi imela tožeča stranka le v primeru, če bi trdila in dokazala, da je toženec blago prodal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Izvršitev nedokončnega sklepa disciplinske komisije, s katerim je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, pomeni samovoljno ravnanje delodajalca, ki ni odločil o ugovoru delavca, zato je podan zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, po kateri je delodajalec dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače, kot če bi delal, upravičen pa je delavca tudi pozvati nazaj na delo.
Tudi če je cesionar v svojem imenu izstavil cessusu račune (takrat še brez podlage) za plačilo storitev, ki naj bi jih opravil cedent, to ne vpliva na veljavnost in učinke pogodbe o prenosu teh terjatev, sklenjene med cedentom in cesionarjem šele po izstavitvi navedenih računov.
nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija - kontinuirana kriminalna dejavnost - izkoriščanje iste priložnosti - enoten naklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obdolženčevo ravnanje kot nadaljevano kaznivo dejanje, saj je šlo v vseh primerih za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je ponavljala v kratkih časovnih presledkih, obdolženec je izkoriščal isto priložnost, ker je pridobival oškodovance s pomočjo časopisnih oglasov, pri njem pa je podan tudi enotesn naklep, zaradi česar je s stališča življenjskega in logičnega sklepanja potrebno šteti njegovo dejavnost kot enotno in kontinuirano, ker tvori celoto.
Izjava oškodovanca o odstopu od pregona je nepreklicna.
Disciplinski organi se sami odločajo o izbiri disciplinskih ukrepov v okviru zakonskih določil, določil kolektivnih pogodb in internih splošnih aktov, sodišče pa lahko spremeni disciplinski ukrep le, če ugotovi, da omenjena določila niso bila upoštevana, ali če je izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30064
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1.
goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje doslej še ni bilo do take mere razjasnjeno, da bi odpadli prav vsi pomisleki o pravilnosti prvostopnega krivdnega izreka, to pa zahteva ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo ponovno oceno.
S pravnim dejanjem pogodbe o prevzemu izpolnitve, po kateri je z izpolnitvijo ugasnila obveznost prevzemnika izpolnitve do stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil v celoti poplačan, je bila stečajna masa zmanjšana, saj je bila upnikova terjatev plačana iz sredstev stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Sodišče je z začasno odredbo z dne 30. 4. 1998 prepovedalo toženki, da do pravnomočne rešitve spora obremeni in odtuji sporno nepremičnino. Toženkin ugovor zoper ta sklep je zavrnilo. Svojo odločitev je obrazložilo, da obstoje razlogi po čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe, predvsem pa, da je tožeča stranka izkazala za verjetno nevarnost, da bi z razpolaganjem s citirano nepremičnino bila uveljavitev njene terjatve precej otežena, če že ne onemogočena. Po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih,ki obravnavajo izpodbijanje pravnih dejanj (čl. 280 in nadaljnji ZOR) je pravno dejanje dolžnikovega dolžnika v korist tretje osebe, dolžnikove soproge, možno izpodbijati. Zato se toženka začasni odredbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne more uspešno upirati iz razloga, da v sporu ni pasivno legitimirana. Njena pritožba zato ni utemeljena.
ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.