skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
Na odločitev o tem, kakšen delež je katerega od zakoncev na skupnem premoženju, pridobljenem tekom trajanja zakonske zveze ne vpliva okoliščina, koliko kredita, s katerim je bilo pridobljeno skupno premoženje, je bilo že odplačanega do prenehanja zakonske skupnosti.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
ZZK člen 21, 86, 21, 86. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
vknjižba - pogoj - komasacijski postopek
Obravnavanemu zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo so bile priložene listine, ki jih predpisuje zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), iz predloženega pa tudi izhaja, da je bil komasacijski postopek do uveljavitve ZKZ tehnično dokončan. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno dovolilo vknjižbo, da je bila parcela vložena v komasacijski sklad in se izbriše ter se vpiše novo nastala parcela.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni stroški
Dejstvo, da je dolžnica plačala glavnico pred vložitvijo predloga za izvršbo, ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izterjavo zakonitih zamudnih obresti po izvršilnem naslovu in stroškov izvršilnega postopka. Pri odločanju o povrnitvi neutemeljenih izvršilnih stroškov je treba vedno upoštevati zahtevo dolžnika in sam izid ugovornega postopka, saj je od tega odvisno, ali je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z odgovorom na ugovor.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Sklep o izvršbi je z ugovorom mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Ker dolžnik v ugovoru takih razlogov ni navedel, je njegov ugovor neutemeljen.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ je mogoče v izvršilnem postopku uveljavljati le dejstva, na podlagi katerih je terjatev prenehala, in ki so nastopila v času, ko jih dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku (gospodarskem sporu), iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Iz pooblastila z dne 1.3.1999 izhaja, da je upnik za opravljanje pravdnih dejanj za izterjavo preživninskih obveznosti dolžnice po doseženi polnoletnosti pooblastil svojega očeta. Tudi v odgovoru na ugovor upnik izrecno odobrava vsa procesna dejanja očeta, opravljena v tem postopku, torej tudi pooblastitev odvetnice za vložitev predloga za izvršbo (81. člen ZPP), kar dokazuje, da je predlog za izvršbo vložila pooblaščena oseba. Zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po določbi 4.odstavka 180.člena in 3.odstavka 188.člena ZPP tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno in postopek ustavilo, ne da bi pred tem odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Šele potem, ko sodišče prve stopnje zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks in po pravnomočnosti sklepa pošlje stranki opomin za plačilo sodne takse, stranka pa tega v roku za opomin ne stori, je namreč mogoče govoriti o tem, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, kar je eden izmed dveh pogojev za to, da se tožba šteje za umaknjeno in se postopek ustavi.
postopek v sporih majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Kot to določa 1. odst. 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe tožeče stranke je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti, prav tako pa ni mogoče upoštevati novih dokazov, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi.
Dejstvo, da je oče kot lastnik stanovanjske zgradbe dovolil hčeri in njenemu možu ureditev stanovanja v podstrešni stavbi, pri čemer se ni spreminjala niti zunanjost hiše, niti ostrešja in stranki ne zatrjujeta, da bi bilo karkoli v zvezi s spremembo lastninske pravice dogovorjeno, ne gre za dogovor o gradnji, ki bi imel za posledico spremembo lastninske pravice oziroma nastanek solastninskih deležev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Drugi odstavek 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da ugovoru priloži listine, na katere se sklicuje, v nasprotnem primeru pa mora navesti razlog zaradi katerega listin ne more priložiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vsebina sklepa o izvršbi - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obrazložitev sklepa o izvršbi
Sklep o izvršbi vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tako navedbo upnika kot terjatve, za katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Le-ta je primeren za izvršbo, če so v njem prav tako navedeni upnik in dolžnik, predmet in čas izpolnitve. Sklepa o izvršbi ni potrebno obrazložiti v delu, v katerem sodišče ugodi predlogu za izvršbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.