Po določbi 267. čl. je res mogoče izdati začasne odredbe tudi pred uvedbo sodnega postopka. Toda takrat, kadar se zahteva izdaja začasne odredbe med pravdo, mora biti ta v zvezi s tožbenim zahtevkom.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Glede na to, da je bil izvršilni naslov-sodba izdana v letu 1995, zatrjevana plačila pa so bila izvršena v letih 1992 in 1993, dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. tč 50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.
Prvostopno sodišče se v razlogih sklepa ni opredelilo do ugovora toženca, ali je tožnik tožbo v 30-tih dneh od dneva, ko je izvedel za motenje in storilca. Gre za odločilno dejstvo, ki je med strankama sporno že od odgovora na tožbo, zato sklepa ni moč preizkusiti.
ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1. ZPP člen 17, 17.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročanje ugovora v odgovor upniku
Obvezna sestavina odločitve o ugovoru zoper pravnomočni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in opravljenih izvršilnih dejanj. Odločitev, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ni niti predvidena niti podana, vendar pa ni nepravilna. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obvezna uporaba določila 1. odst. 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor upniku pred odločitvijo o ugovoru.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zanikanje poslovnega razmerja
Dolžnik je zanikal, da bi pri upniku naročil letalske vozovnice. Navedeno dejstvo bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Obstoj poslovnega razmerja oz. naročila pa bo moral v nadaljevanju postopka dokazati upnik.
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, katerih obstoj je potreben za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem, ki je nato lahko podlaga za zavrnitev negatornega zahtevka. Zakona določa dva pogoja, ki sta potrebna za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem in sicer, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let in da lastnik služne stvari temu ni nasprotoval.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2.
poprava vloge - poprava predloga za izvršbo - vsebina pritožbe - nova dejstva - novi dokazi
Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko, v kolikor bi se izkazalo za resnično, imelo za posledico delno zavrnitev zahtevka in sodišču predložil dokaz s katerim zatrjevano dejstvo dokazuje. Tak ugovor je moč šteti za obrazložen in je zato ugovor delno utemeljen.
V odškodninskem sporu je tožeča stranka dolžna v pogajanjih pred pravdo jasno povedati, katere ponujene zneske sprejema in zahtevati tudi njihovo izpačilo. V nasprotnem primeru ni mogoče očitati toženi stranki, da je dala povod za tožbo in da je zato dolžna nositi stroške postopka, v katerem je tožbeni zahtevek takoj pripoznala.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.