KZ člen 39, 39/1, 325, 325/1, 39, 39/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prepoved vožnje motornega vozila
Obdolženec je sicer povzročil prometno nesrečo zaradi kršitve drugega odst. 21. čl. ZVCP (ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje), vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri tem vozil tudi pod vplivom alkohola, kar je bilo kot obteževalna okoliščina navedeno v izreku sodbe. Ker je bil pred tem že dvakrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v prometni nesreči pa sta dve osebi utrpeli posebno hudi telesni poškodbi, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije zvišalo s šestih mesecev na eno leto.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Sodba ni obrazložena na način, kot je predpisan v sedmem odstavku 364. člena ZKP, po katerem mora namreč sodišče tudi določno in popolno navesti razloge, ki so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.
preživnina za otroka - razmerje prispevkov staršev
Glede na ugotovljeno višino vsakomesečnih potreb otrok, ki jih pritožba ne izpodbija je sodišče prve stopnje pravilno očetu naložilo plačilo večjega deleža v denarju izraženih potreb otrok, saj prejema višji OD kot mati, ki je tudi v celoti obremenjena z vsakodnevno nego in oskrbo otrok.
Če prvo sodišče ne ugotovi vseh odločilnih dejstev, gre za tako pomanjkljivost, zaradi katere je treba razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstva, ki bi lahko privedla do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična in v zvezi z njimi sodišču predložil tudi dokaze. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen in je zato ugovor utemeljen.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22981
KZ člen 169, 169/3. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - razžalitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker sodišče prve stopnje ni podrobno analiziralo obdolženčevega pisanja o zasebnem tožilcu, predvsem ne v zasebni tožbi izpostavljenih trditev, ki naj bi pomenile ne le razžalitve, pač pa tudi izraz zaničevanja do zasebnega tožilca, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ker je dokazan namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice prenehalo ob njegovi izselitvi iz stanovanja. S tem je prenehala tudi pravica podstanovalca, izvirajoča iz podstanovalske pogodbe, še uporabljati to stanovanje.
začasna odredba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
Po določbi 267. čl. je res mogoče izdati začasne odredbe tudi pred uvedbo sodnega postopka. Toda takrat, kadar se zahteva izdaja začasne odredbe med pravdo, mora biti ta v zvezi s tožbenim zahtevkom.
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, katerih obstoj je potreben za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem, ki je nato lahko podlaga za zavrnitev negatornega zahtevka. Zakona določa dva pogoja, ki sta potrebna za pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem in sicer, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let in da lastnik služne stvari temu ni nasprotoval.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvajanje dokazov
Sodišče mora izvesti tiste predlagane dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, druge upravičeno zavrne. Za ugotavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja so odločilna dejstva dobroverna posest, čas in veljavni pravni naslov, če se zatrjuje.