OZ člen 86. ZZ člen 31, 31/2. ZKL člen 11d. ZJZP člen 5, 11, 31, 32, 34, 35. ZJN-2 člen 24, 29.
pooblastilo zakonitega zastopnika – javno zasebno partnerstvo – javni poziv – predhodni postopek – vloga o zainteresiranosti – postopek javnega naročanja s pogajanji brez predhodne objave
Javni partner lahko z javnim pozivom pozove morebitne promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, pri čemer se ta poziv lahko poda še pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena ZJZP (prvi in tretji odstavek 32. člena ZJZP). Javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva (prvi odstavek 34. člena ZJZP). Namen predhodnega postopka je namreč v tem, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev javno-zasebnega partnerstva (drugi odstavek 31. člena ZJZP). Ta postopek začne javni partner pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer predstavlja predhodni postopek temelj, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali odločitev o zaključku postopka (prvi odstavek 31. člena ZJZP).
OZ člen 598. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 42, 51, 51/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 22.
Predmet najema, to je odlagališče nenevarnih odpadkov v S., še vedno obstoji in tudi obratuje. Po določbi tretjega odstavka 51. člena v spornem obdobju veljavne Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju: Uredba) se namreč odlagališče šteje za zaprto šele, ko je tako odločilo pristojno ministrstvo (ni sporno, da je bil zahtevek tožene stranke za zaprtje odlagališča zavrnjen). Po določbah 50. do 53. člena Uredbe pa postopek zapiranja odlagališča izvaja upravljalec. Taka ureditev je logična zaradi dolgoročnih posledic, ki jih ima odlagališče na okolje. Ne glede na prepoved odlaganja odpadkov torej predmet najema še vedno obstaja. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka še vedno upravljalec odlagališča. Dejstvo, da je bila podpisana pogodba o odvozu odpadkov na P. samo po sebi še ne pomeni (zlasti glede na prej citirane določbe in njihov namen, to je zagotavljanje varstva okolja), da je bila spremenjena koncesijska pogodba, tako da tožena stranka ne bi bila več upravljalec odlagališča odpadkov v S.
OZ člen 86, 86/1, 86/2, 101, 101/1, 427. ZVO-1 člen 11, 11/2, 65, 149, 149/4. ZGJS člen 8, 60. ZPP člen 204, 204/1.
koncesijska pogodba - ravnanje s komunalnimi odpadki - plačilo za obremenjevanje okolja - gospodarska javna služba - financiranje gospodarske javne službe - izpolnitev dogovorjenih obveznosti - pogodba o prevzemu dolga - povračilo za obdelavo mešanih odpadkov - obvestitev drugega o pravdi - ugovor sočasne izpolnitve
Iz sredstev proračuna se lahko financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, takrat, ko uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva (60. člen ZGJS).
Z vidika pravil o državnih pomočeh cene izvajalca gospodarske javne službe ne smejo presegati konkurenčnih cen na trgu. Pri izplačilu, ki bi bilo v nasprotju z določili PDEU (člen 107/1), pa mora biti podana tudi okoliščina, da plačilo prizadene trgovino med državami članicami. Teh okoliščin pa tožena stranka v predmetnem postopku ni konkretno niti zatrjevala, kaj šele dokazovala. Iz konkretnega precedenčnega primera Altmark pa tudi izhaja, da gre za nedovoljeno pomoč zaradi zagotavljanje finančnih vzpodbud tam, kjer obstaja trg. Tega trga pa v konkretnem primeru ni bilo.
ZPP člen 13, 13/1. ZV-1 člen 139, 139/1, 141, 141/1, 191, 191/1, 191/4, 199. OZ člen 39, 92.
koncesijski akt – koncesijska pogodba – pravnomočna odločba o izbiri koncesionarja – pogoji za koncesijo – obnova upravnega postopka – ničnost – pravni interes – zavrženje tožbe – prirejenost upravnih in sodnih odločb – koncesija na področju rabe in izkoriščanja naravnih dobrin
Zaradi načela prirejenosti upravnih in sodnih odločb je v predmetnem postopku sodišče vezano na navedeni sklep Vlade RS o izbiri koncesionarke. Tožnica mora pravno varstvo doseči v upravnem postopku, v katerem do sedaj še ni prišlo do preverjanja pogojev, na podlagi katerih je bila drugotožena stranka izbrana za koncesionarko. Pravilno je stališče sklepa, da z razveljavitvijo pogodbe tožeča stranka ne doseže, da koncesija pripade njej.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076777
ZZVZZ člen 63, 63/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2011. OZ člen 82.
pogodba o izvajanju koncesijskih zdravstvenih storitev - sklep arbitraže pri Ministrstvu za zdravje - obračun glavarine - retroaktivna veljavnost pogodbe - razlaga pogodbe
Tožeča stranka za izvajanje dejavnosti, ki bi jo lahko zaračunavala toženi stranki, do podpisa Aneksa št. 1 še ni imela pravne podlage. Iz zapisnika arbitraže je razvidno, da je tožeča stranka izpolnjevala vse pogoje za pričetek opravljanja dejavnosti še pred spornim datumom 1. 8. 2011. Interpretacija, ki jo ponuja tožena stranka, da naj tožeča stranka ne bi bila upravičena do nobenega plačila do podpisa aneksa, bi razvrednotila pogodbeno določilo, da se pogodba uporablja od 1. 8. 2011. Zato takšni razlagi ni mogoče nuditi pravnega varstva. To pogodbeno določilo je zato mogoče razlagati samo v smeri, kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče, to je, da je tožeča stranka upravičena do dneva podpisa Aneksa št. 1, ko je pridobila formalne pogoje za izvajanje dejavnosti, v breme tožene stranke zaračunavati tožeči stranki tiste obveznosti, ki niso vezane na obseg opravljene dejavnosti, med katere spadajo tudi količniki iz glavarine. Zato se izkaže kot nerelevanten ugovor tožene stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati le opravljene storitve.
Od nosilcev javnih funkcij (državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil) se zahteva merilo ravnanja dobrega strokovnjaka, ko se pri njih ugotavlja protipravnost kot element odškodninske odgovornosti.
Protipravnost ravnanja tožene stranke ni ugotovljena zgolj zaradi kršitve pravice do izjave v postopku, ampak tudi (in predvsem), ker tožeči stranki pred odvzemom koncesije ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti po 6. alineji 18. člena ZLD.
stečaj koncesionarja – razlastitev – žičniške naprave – določitev vrednosti objektov in naprav koncesije – odločitev o višini in roku plačila objektov in naprav koncesije ter o zadržanju dela tega plačila – pristojnost sodišča – kontradiktornost postopka – nadomestilo – odločbe
Iz določila 7. odstavka 32. člena ZŽNPO je jasno razvidno, da o višini nadomestila in roku njegovega plačila lahko odloči le stečajno sodišče (upoštevati je treba, da je bil ZŽNPO sprejet v letu 2003, ko je v stečajnih zadevah pred sodiščem prve stopnje odločal stečajni senat, sedaj pa je to stečajni sodnik), ki pri tem nikakor ne izdaja soglasja upravitelju.
STEČAJNO PRAVO – KONCESIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081037
ZFPPIPP člen 322, 323. ZŽNPO člen 32, 32/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – stečaj koncesionarja – žičniške naprave – predmet najema – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Niti iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niti iz predloga upravitelja ne izhaja, kaj je predmet oddaje v najem. Zato v tem primeru ni mogoče opraviti presoje utemeljenosti predloga za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem.
Če so predmet oddaje v najem tudi žičniške naprave, bo moral upravitelj posebej opredeliti, katere in zakaj se oddajajo v najem, saj gre za specifičen predmet, glede katerega je poudarjen javni interes in glede katerega je koncedent že zahteval izločitev iz stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL0074767
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 50. ZPP(99) člen 460, 460/1. ZPP(77) člen 469, 469a. ZGJS člen 40. OZ člen 8.
koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - spor iz koncesijske pogodbe - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - arbitražni sporazum - dopustnost dogovora o reševanju sporov pred arbitražo - pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo - odsotnost izključne pristojnosti domačega sodišča - načelo enake vrednosti dajatev - faza sklenitve pogodbe - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - obrazložitev arbitražne odločbe
Edini pogoj, ki ga je ZPP/99 določal za reševanje sporov pred domačo arbitražo, je bil, da gre za pravice, s katerimi stranke prosto razpolagajo.
Določba 40. člena ZGJS ne izključuje arbitrabilnosti sporov iz koncesijskih pogodb.
Določbo 40. člena ZGJS o ˝pristojnosti rednega sodišča˝ je mogoče razumeti le v smislu razmejitve med pravdnim postopkom in postopkom sodnega varstva v upravnem sporu.
Načelo enake vrednosti dajatev ne zagotavlja enake vrednosti pogodbenih obveznosti v času, ko se morajo obveznosti izpolniti. Enaka vrednost dajatev mora obstajati ob sklenitvi pogodbe.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0070781
ZVO-1 člen 148. OZ člen 86. ZGJS člen 16. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja – dimnikarske storitve – obveznost plačila – najava storitve – zavrnitev izvajanja storitev – javni interes – požarna varnost – koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti – prenehanje koncesijskega razmerja – ničnost koncesijske pogodbe
Noben zakon oziroma predpis ne določa ničnosti koncesijske pogodbe kot posledice odprave odločbe o izbiri koncesionarja.
Določila KP so jasna in se zato uporabljajo tako, kot se glasijo (prim. 1. odstavek 82. člena OZ). Zato tudi ni potrebna nobena dodatna razlaga, kot to želi prikazati tožnica z navedbami o namenu KP. Namen namreč zgolj sodoloča pomen pravila, kadar je mogočih več rešitev, medtem ko pomensko jasni znaki ne potrebujejo dodatne razlage.
Ker ima bančna garancija tako klavzulo "na prvi poziv", kot tudi klavzuli "ne glede na ugovor" in "brezpogojno", ne more v skladu s prvim odstavkom 1087. člena ZOR banka uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih sicer lahko naročitelj lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Garant je dolžan pri takšni samostojni (od osnovnega posla neodvisni) bančni garanciji preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v sami garanciji. Zaradi takšne narave predmetne bančne garancije je bilo presojanje prvostopnega sodišča o tem, kdo je kršil pogodbo, kdo je imel pravico do odstopa od pogodbe, kakšni so bili pogodbeni roki, ali je bil postopek odstopa od pogodbe pravilen ipd., v predmetnem sporu pravno irelevantno.
Odlok MOL o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest je zadostna podlaga za ugotovitev, da je dolžnostno ravnanje naloženo (tudi) koncesionarju.
Tožena stranka, ki je zahtevala – in tudi prejela – plačilo kljub temu, da ni izpolnila vseh jasno in nedvoumno določenih pogodbeno določenih predpostavk, je sama ravnala nepošteno in zato dolguje zamudne obresti od trenutka, ko je prejela izplačilo.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba ni bila sklenjena neodvisno od koncesije in da ima prodajna podlaga poleg tipične podlage (prenos lastninske pravice na nepremičnini proti plačilu) tudi atipično (to je izvedbo koncesije na podlagi koncesijske pogodbe), je ob povedanem pravilen. Vse doslej povedano pa pomeni, da je prodajna pogodba ob sklenitvi sicer imela podlago (koncesijska pogodba je bila sklenjena), vendar se je ta podlaga kasneje izjalovila. Posledica kasnejše neuresničitve poslovne podlage pa ni ničnost pravnega posla, temveč tak pravni položaj na učinkovanje pogodbe in na obstoj pravic in obveznosti iz te pogodbe ne vpliva.
KONCESIJE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074649
ZPP člen 185. ZDKDPŠ člen 3, 3/1, 3/3. ZIPRS0607 člen 29. ZJF člen 56.
koncesijsko razmerje – pogodba o koncesijski dajatvi – koncesijska dajatev – dodatna koncesijska dajatev – aktivna legitimacija – študentska organizacija – proračunska sredstva – objektivna sprememba tožbe
Dodatna koncesijska dajatev je prihodek proračuna v lasti RS. Če je tako, je njena aktivna legitimacija za izterjavo teh sredstev podana. Sam namen ustanovitve proračunskega sklada in dolžnost strogo namenske porabe zbranih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve za eno izmed dejavnosti, ki jo izvaja Š., še ne pomeni, da je tožeča stranka preusmerila del sredstev, ki sodijo med prihodke državnega proračuna, neposredno k Š. kot uporabniku teh sredstev.
ZZZPB člen 5, 5/2. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 3, 3/2.
posredovanje dela – aktivna legitimacija agencije za posredovanje dela - koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – koncesijsko razmerje – koncesijska dajatev
Nobene ovire ni, da tožeča stranka kot organizacija za posredovanje dela študentov in dijakov obračuna in izstavi delodajalcu račun za delo skupaj z dajatvami, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki. Materialno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je K. edina materialno pravno upravičena od tožene stranke terjati plačilo, ker je ona tista, ki je opravila delo pri toženi stranki.
Tožeča stranka je za opravljeno storitev posredovanja upravičena oziroma dolžna toženi stranki obračunati koncesijsko dajatev, ne glede na to, ali je K. za opravljeno delo že prejela plačilo.