Glede na to, da je bilo zaprosilo dano tuji državi, je ta vročala vabili po njenih predpisih in ne po določbah našega ZKP, kot zmotno meni pritožnik. Zato je bilo glede na sporočilo Republike Italije, da je bila vročitev v obeh primerih opravljena, šteti, da je tudi priča bila vabljena pravilno.
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je določena najstrožja oblika obličnosti in sicer je pogodba veljavna, če je sestavljena v pismeni obliki in overjena po sodniku (117.čl. ZD), oziroma sestavljena v obliki notarskega zapisa (1.odst. 47.čl. Zakona o notariatu). Zaradi stroge obličnosti pa teorija realizacije pri teh pogodbah ne pride v poštev.
Komisija tožeče stranke je ugotovila, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče, za kar je bila izdana odločba. Ali je ta komisija funkcionalno zemljišče pravilno opredelila ali ne, pa ni predmet tega pravdnega postopka, kajti kot tako je funkcionalno zemljišče označila in kot tako je bilo predmet pravnega prometa brez javnega razpisa.
nedopustnost izvršbe - ugovorni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
S tožbo na nedopustnost izvršbe ni mogoče posegati v izvršilni naslov. Zahtevek zaradi nedopustnosti izvršbe po 59.čl. ZIZ pa lahko meri le na samo izvršbo, ne pa na izvršilni naslov. V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe gre samo za presojo spornih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (59.čl. ZIZ), ko gre za opozicijske ugovore proti sklepu o izvršbi, ki jih ima dolžnik v izvršilnem postopku (8.tč., 9.tč., 11tč. 1.odst. 55.čl.) in impugnacijske ugovore (3.tč., 10.tč, 12.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ). Z ugovorom proti sklepu o izvršbi ni več mogoče obravnavati materialnopravne pravilnosti obstoja ali višine obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Tožba iz 59.čl. ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti.
O dovolitvi zaznambe izvršbe odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo in se v pravilnost tega sklepa ne sme spuščati.
Tožnik je nedvomno izročil vtoževane zneske tožencu, vendar z izročitvijo teh zneskov ni prišlo do premika premoženja s tožnika na toženca brez pravne podlage, ampak zato, da se kupi ladja, kar je bilo tudi storjeno.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - uveljavitev spz
Določba 269. čl. SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestovanje teklo še po uveljavitvi SPZ.
Na območju bivše cone B STO glede nacionalizacije nepremičnin tujih državljanov je bilo odločilno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakona in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, to pa je bilo na dan 8.10.1972.
1.Sodišče prve stopnje ni v celoti sprejelo mnenja izvedenca, ker je na podlagi zaslišanja tožnice glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin ugotovilo nekoliko drugačno dejansko stanje, kar je tudi prepričljivo obrazložilo in se z ugotovitvami strinja tudi pritožbeno sodišče. Tudi ni podana relativna bistvena kršitev postopka, ki jo zatrjuje toženec in sicer kršitev razpravnega načela iz 7.čl. ZPP, saj je sodišče ugotovilo, da je imela tožnica lažje bolečine v okviru njenih trditev, da so pri njej obstajale samo hujše bolečine.
2.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi znižanja življenjskih aktivnosti, saj je začasno zmanjšanje tožničinih življenjskih aktivnosti sodišče obravnavalo in priznalo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti zaradi zdravljenja. Pravilno je ugotovilo, da je bilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti zgolj začasne narave in da se lahko odškodnina prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjskih aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Tožeča stranka, ki je sklenila pogodbo z banko kot zavarovalnica, je s tem sklenila pogodbo, kjer je zavarovani rizik nevračilo kredita. Posledice subrogacije nastopijo z izpolnitvijo, terjatev preide na izpolnitelja po zakonu, in posebnega pravnega posla (npr. cesija) upniku in izpolnitelju ni treba skleniti. Tožeča stranka zato lahko to, kar je plačala banki, terja od posojilojemalca, prve toženke, toda le v delu, ki vrednostno ustreza dejansko izpolnjeni izpolnitvi.
Prehodna določba 269.čl. SPZ se namreč nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V posamezni situaciji je potrebno presoditi, ali je vzpostavitev prejšnjega posestnega sploh možna, oziroma povedano drugače, ali so izpolnjeni pogoji za naložitev vzpostavitve prejšnjega stanja.
Dolžnica utemeljeno opozarja na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom in sicer, da obresti nimajo podlage v izvršilnem naslovu. Zamudne obresti so res objektivna posledica zamude, vendar to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova, saj mora biti v vsakem primeru terjatev za zakonske zamudne obresti ugotovljene v izvršilnem naslovu. Datum zapadlosti terjatve v dokončno plačilo še ne pomeni, da upniku pripadajo tudi zamudne obresti, če v izvršilnem naslovu niso določene.
Tudi za zaključek o obstoju verjetnosti terjatve je potrebno, da upnik (tožnik) navede konkretna dejstva in trditve, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana.