varstvo in vzgoja otroka - spremenjene razmere - pravni interes za pritožbo
V družinskopravnih zadevah mora sodišče pri odločanju upoštevati načelo največje koristi otroka. Zato pri presoji, ali ima stranka pravni interes za vložitev pritožbe, ne more biti ključnega pomena, ali stranka s pritožbo želi doseči zase neugodno odločitev, temveč, ali stranka s pritožbo hoče doseči za otroka najkoristnejšo odločitev. Če mati zatrjuje, da so otroci resno ogroženi, je dolžno sodišče to raziskati. Sodišče tega ni storilo in dejanskega stanja ni popolno ugotovilo. Višje sodišče pa opozarja, da bo sodišče prve stopnje, če bo v novem sojenju ugotovilo, da so materine navedbe neutemeljene, moralo po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 408. člena ZPP ugotoviti tudi, ali materina ocena, da sta deklici ogroženi, ne izvira morda iz njenega psihičnega neravnovesja. V tem primeru bo moralo oceniti, ali je res v največjo korist deklic, da za njuno varstvo in vzgojo skrbi mati - zlasti glede na resno opozorilo centra za socialno delo.
razmerja med starši in otroki - osebni stiki z otrokom - spolno nasilje - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - prepoved stikov z otrokom - pomajkljivosti sodbe - obseg in način izvajanja stikov - določenost izreka sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v postopku izhajalo iz predpostavke, da so utemeljeni očitki spolne zlorabe in je glede na to - s pomočjo strokovnjakov - ugotavljalo, ali so stiki zaradi tega za deklico tako psihično obremenjujoči, da jih je treba v celoti prepovedati. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno odločilo, da deklice stiki z očetom, ki potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, ne ogrožajo in zanjo niso psihično obremenjujoči. Ker pa v izreku odločbe termini stikov niso določeni, je izrek tako pomanjkljiv, da odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 371, 749, 759, 371, 749, 759. OZ člen 346, 766, 776, 346, 766, 776.
zastaralni rok - pogodba o naročilu - upravljanje večstanovanjskih hiš
Ker je ugotovljeno, da je upravnik - tožeča stranka, izpolnila obveznost za vse etažne lastnike in sedaj to, kar je dobaviteljem plačala, terja od posameznih etažnih lastnikov, ne more za take terjatve veljati enoletni zastaralni rok iz 378. čl. ZOR oz. 355. čl. OZ. Gre za pogodbo o naročilu (749. čl. in 759. čl. ZOR oz. 766. in 776. čl. OZ), za take terjatve pa velja splošni petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR oz. 346. čl. OZ).
Sodišče pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevaje njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe, vendar le pod pogojem, da so bile v redu povabljene.
dedni dogovor z mladoletno osebo - odobritev centra za socialno delo - ničnost - izpodbojnost
Za presojo, v čigavo škodo so bila kršena določila 111. čl ZZZDR je treba upoštevati, da je pogodba po 103. čl. ZOR nična le v primeru, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kako milejšo sankcijo, saj je ničnost skrajna sankcija. V konkretnem primeru je mladoletnega tožnika pri sklepanju dednega dogovora zastopal oče, ki je lahko jasno in nedvoumno izrazil pravo voljo. Prav ta pa je sedaj tisti, ki zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe iz razloga, ki ga je sam zakrivil, ker privolitve centra za socialno delo ni pridobil. Tak dogovor je po oceni pritožbenega sodišča izpodbojen, saj ne gre pri njegovem sklepanju za varovanje splošnega interesa, temveč interesa stranke.
Dolžnik svojemu ugovoru res ni priložil potrdil o plačilu, vendar pa v ugovoru smiselno trdi tudi, da storitve, zaračunane v računu, niso bile v celoti opravljene. Natančnejšega ugovora dolžnik, glede na to, da v računu opravljene in zaračunane storitve niso specificirane, ni mogel podati. Prav tako pa ob tako nespecificiranem računu ni mogoče preveriti pravilnosti uporabe materialnega prava, to je Odvetniške tarife, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje.
Posestni spor že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, ki ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če se v tem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega motenjskega postopka vzpostavi prejšnje dejansko stanje, morajo tudi po mnenju pritožbenega sodišča obstajati za izdajo takšne začasne odredbe res tehtni razlogi.
Na podlagi določb 1.odst. 150.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je med drugim vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.