• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 50
  • >
  • >>
  • 461.
    VDS sodba Pdp 939/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03371
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - zakonski znak kaznivega dejanja
    Če je delavcu podana izredna osdpoved PZ iz razloga po 1. alinei

    1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge

    obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega

    dejanja), je potrebno presojati, ali so podani znaki kaznivega

    dejanja, ne pa obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti

    delavca. Zato je zmotno tudi stališče, da je sodišče samo

    reševalo predhodno vprašanje glede obstoja kaznivega dejanja.

     
  • 462.
    VDS sodba Pdp 1151/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03352
    ZPP člen 318, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
    prenehanje delovnega razmerja - zamudna sodba
    1. Če tožena stranka v sporu o prenehanju delovnega razmerja ne

    odgovori na tožbo v 15-dneh v skladu z 2. odstavkom 41. člena

    ZDSS-1, ampak kasneje, sodišče takega odgovora na tožbo ne sme

    zavreči, saj za tak sklep ni podlage v ZPP.

    2. Kljub dikciji 3. odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da se

    opravi poravnalni narok oz. če ni poravnalnega naroka, prvi narok

    za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora

    na tožbo oz. od izteka roka za odgovor na tožbo, sodišče v

    primeru, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ni dolžno

    razpisati poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo,

    ampak izda zamudno sodbo, če so podani pogoji iz 318. člena ZPP.

     
  • 463.
    VSC sklep Cp 1014/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01143
    ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
    res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
    (Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 464.
    VDS sklep Pdp 935/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03369
    ZDSS člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    kolektivni delovni spor - arbitražni dogovor - procesna predpostavka
    Reševanje spora pred arbitražo ne predstavlja postopka za mirno

    rešitev spora (kot npr. mediacija), ki je po 15. členu ZDSS

    procesna predpostavka za sodno varstvo, ampak nadomestno obliko

    sodnega varstva, saj je arbitražna odločba glede učinkov

    izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Predloga sveta delavcev za

    odpravo kršitev pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju ob

    dejstvu, da sta udeleženca sklenila dogovor o arbitraži, ni

    mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke po 15.

    členu ZDSS, ampak na podlagi 1. odstavka 464. člena ZPP, ker je

    za odločitev v sporu pristojna arbitraža.

     
  • 465.
    VDS sodba Pdp 1600/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03349
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    naklep - prenehanje delovnega dovoljenja - hujša kršitev delovne obveznosti - vinjenost na delu
    Ker je bil delavec na delu vinjen, predstavlja to hujšo kršitev

    pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2.

    al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Dejstvo, da je bil tožnik že večkrat

    opozorjen zaradi uživanja alkohola na delovnem mestu, je

    okoliščina, zaradi katere od tožene stranke ni bilo mogoče

    pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje do

    izteka odpovednega roka (1. odst. 110. čl. ZDR).

     
  • 466.
    VSK sklep II Cpg 54/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01891
    ZPP člen 394, 394/1-3, 394, 394/1-3.
    obnova postopka - vročanje pravni osebi - pravna oseba
    Stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna

    stranka je tudi dolžnik. Kot društvo je pravna oseba

    zasebnega prava, torej gre pri njem lahko le za vprašanje,

    ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten

    krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen

    zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil

    zakoniti zastopnik dolžnika dejansko odsoten v nepretrganem

    trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo

    predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394.

    čl. ZPP.

     
  • 467.
    VSC sklep Cp 1710/2005
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01175
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
    Za procesno dejanje s katerim sodnik dediča povabi naj prevzame postopke zadošča, da sodišče to stori v obliki dopisa, zoper katerega pa ni pravnega sredstva.

     
  • 468.
    VSL sodba I Cpg 253/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL06223
    ZOR člen 212, 446, 453, 212, 446, 453.
    dokaz - pogodba o prevzemu dolga
    Zatrjevano privolitev tožeče stranke k prevzemu dolga bi bilo v dani

    dejanski situaciji moč dokazovati le z izpovedbo priče, ki je bila

    pri tožeči stranki, takšno soglasje pooblaščena pravno učinkovito

    izraziti.

    Soglaša pa tudi z razlogovanjem prvostopnega sodišča o pravni naravi

    pogodbe o pristopu k dolgu ter o pravnih učinkih pogodbe o prevzemu

    dolga, v katero ne privoli upnik. Takšna pogodba sicer velja, kot to

    pravilno poudarja pritožnik, a ima naravo pogodbe o prevzemu

    izpolnitve (5. odst. 446. člena ZOR; 453. člen ZOR), kar pomeni, da

    prvotni dolžnik še vedno odgovarja upniku za izpolnitev obveznosti,

    saj upnik nasproti prevzemniku nima nobene pravice (3. odst. 453.

    člena ZOR).

     
  • 469.
    VSK sklep I Cpg 196/2005
    10.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02277
    ZGD člen 228, 228/1, 228/7, 368, 368/1.
    delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
    Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.

     
  • 470.
    VDS sodba Pdp 1319/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03347
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala PZ, saj

    tožnik z dela ni izostal neupravičeno, ampak ob soglasju tožene

    stranke, tožena stranka pa mu v postopku izredne odpovedi PZ tudi

    ni omogočila zagovora po 2. odstavku 83. člena ZDR.

     
  • 471.
    VSL sklep I Kp 1199/2005
    10.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22693
    KZ člen 178, 178/2, 178, 178/2, 178, 178/2. ZKP člen 352, 352/1, 352, 352/1.
    kaznivo dejanje - žaljiva obdolžitev
    Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno na škodo tržne

    inšpektorice je bila vložena po pooblaščencu odvetniku zasebna tožba,

    pa tekom postopka na prvi stopnji kot predlog za pregon ni bila

    odstopljena pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu, kot je to

    predvideno v določbah 178. člena KZ. Zato je sodišče prve stopnje na

    podlagi I. odst. 252. člena ZKP to sodbo sicer po dolgotrajnem

    postopku petih let, ko je bila že enkrat izdana oprostilna sodba in

    zadeva po sodišču druge stopnje razveljavljena in vrnjena v novo

    sojenje, zasebno tožbo zavrglo. To odločitev, ker gre le za začasno

    procesno oviro, je pritožbeno sodišče potrdilo, kar pa bi sicer tudi

    samo moralo ugotoviti na podlagi 393. člena ZKP pri obravnavi

    pritožbe, v kolikor ne bi prišlo do takšne odločitve na prvi stopnji.

    Razveljavilo pa je odločbo o stroških kazenskega postopka, ker je

    glede na začasno procesno motnjo takšna odločba preuranjena, tako da

    bo moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti v nadaljnjem

    postopku, da ne bi bila zasebna tožilka prizadeta.

     
  • 472.
    VDS sklep Pdp 1089/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03361
    ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
    umik tožbe - zamuda naroka
    Ker tožeča stranka ni pristopila na poravnalni narok in prvi

    narok na glavno obravnavo, je sodišče pravilno štelo, da je tožbo

    umaknila. Sklicevanje tožeče stranke, da 15 minuta zamuda pri

    pristopu na narok še opravičljiva, sploh v delovnih sporih, ko

    gre za presojo zakonitosti odpovedi PZ, ni odločilno. Zamuda pri

    pristopu na narok je nastala izključno v sferi tožeče stranke,

    zato ta sama nosi posledice zamude.

     
  • 473.
    VSK sklep II Cpg 121/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01620
    ZIZ člen 62, 62/5, 62, 62/5.
    neutemeljen ugovor - terjatev v tuji valuti - menjava - verodostojna listina
    Ni mogoče pritrditi stališču dolžnika, da v primeru, ko se terjatev glasi v tuji valuti, v konkretnem primeru v eurih, upnik pred sodiščem v Republiki Sloveniji nima pravice konvertirati te terjatve v tolarje, saj je pred domačim sodiščem zmeraj mogoče zahtevati denarno terjatev v tolarjih, tudi če se sicer izvirna terjatev glasi na tujo valuto. Od časa, ko je taka terjatev iz tuje valute v domačo valuto konvertirana, pa seveda gredo upniku tudi zamudne obresti.

     
  • 474.
    VDS sodba Pdp 983/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03386
    KZ člen 241, 241. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved
    1. Če je podana izredna odpoved PZ iz razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja),

    morajo biti podani vsi znaki kaznivega dejaja, sicer odpoved PZ

    ni zakonita. Sam prenos podatkov s službenega računalnika na

    delavčev osebni računalnik še ne predstavlja zlorabe podatkov, če

    ne gre za to, da bi delavec s tem tretji osebi omogočal, da pride

    do podatkov, ki so določeni za poslovno tajnost, oz. da je

    podatke zbiral z namenom, da bi jih izročil nepoklicani osebi.

    Ker delodajalec tega ni niti zatrjeval, poleg tega pa ti podatki

    nibilo določen kot poslovna skrivnost z zakonom ali splošnim

    aktom delodajalca niso podani vsi znaki kaznivega dejanja

    izdaje in neupravičene uporabe poslovne tajnosti po 241.

    členu KZ RS.

    2. Ker bi bila tudi kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena

    ZDR podana le v primeru, če bi tožnik izkoriščal poslovno

    skrivnost za svojo osebno uporabo ali zaradi izdaje tretji osebi,

    česar pa tožena stranka tožniku ni nikoli očitala, podana izredna

    odpoved PZ ni zakonita.

     
  • 475.
    VSK sklep II Cpg 122/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01621
    ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    izbris iz sodnega registra - stranka postopka
    Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.

     
  • 476.
    VSK sodba I Cpg 327/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01876
    ZOR člen 286, 286.
    pridržna pravica
    Tožena stranka ni podala ugovora pridržne pravice (286. čl.

    ZOR). Vse, kar je v ugovoru zoper izdani nalog za

    izpraznitev navajala, je, da "pričakuje, da ji bo tožeča

    stranka poravnala investicije v lokal"; slednje pa po mnenju

    pritožbenega sodišča ne pomeni uveljavitve pridržne pravice.

     
  • 477.
    VDS sklep Pdp 929/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03359
    OZ člen 82, 82/1, 82, 82/1.
    pogodba o zaposlitvi - odpravnina - razlaga pogodbe
    Pogodbeno določilo v sporazumu o razveljavitivi PZ, ki določa, da

    delodajalec delavcu izplača 4 bruto plače, ni jasno, saj iz te

    določbe ni razvidno, ali delavcu pripada znesek odpravnine v

    višini 4-ih bruto plač, ali pa le neto znesek po odvodu ustreznih

    dejatev. Zato je potrebno pri razlagi takega pogodbenega določila

    poleg jezikovne razlage upoštevati tudi namen pogodbenikov ob

    sklenitvi sporazma in okoliščine, v katerih je bil sporazum

    sklenjen.

     
  • 478.
    VDS sklep Psp 741/2005
    10.11.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03652
    ZPP člen 285, 339/2, 285, 339/2. ZDSS-1 člen 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84, 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84.
    zahtevek - višina zahtevka - ponovna odmera
    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim

    sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem

    tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1.

    odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek.

    Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst.

    73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z

    določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani

    predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati pri sojenju.

    Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za

    denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice

    ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar

    zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni

    potrebno postavljati.

    Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti

    socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP,

    ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialno-pravnem zahtevku, ki sploh še ni bil postavljen in

    tudi ni odločalo o vprašanju zakonitosti obeh navedenih

    toženčevih odločb.

     
  • 479.
    VDS sodba Pdp 1696/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03336
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - ekonomski interes - reorganizacija - sistemizacija delovnih mest
    Zmanjšanje števila izvajalcev na določenem delovnem mestu oz.

    sprememba v organizaciji dela je organizacijski razlog (povezan z

    ekonomskim), ki predstavlja zakonit razlog za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga. Poslovni razlog za odpoved PZ je podan tudi,

    če naloge določenega delovnega mesta še obstajajo in so

    razdeljene med druge delavce, ki te naloge opravljajo poleg

    svojih nalog, če se zmanjša število izvajalcev na posameznih

    delovnih mestih in delo, ki sta ga prej opravljala dva delavca

    opravlja le eden oz. se delo opravlja na drug način.

    Spremeba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi PZ,

    ki je posledica ukinitve delovnega mesta.

     
  • 480.
    VSK sodba I Cpg 325/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01877
    ZZdr člen 87, 87/2-1, 99, 99/1, 87, 87/2-1, 99, 99/1.
    stroški
    Zakon o zdravilih v 87. čl. določa, da tožeča stranka

    opravlja strokovni nadzor s svetovanjem, ta pa obsega med

    drugim tudi redni nadzor kakovosti vseh zdravil tako, da se

    v petih letih vsaj enkrat preveri vsako zdravilo v prometu,

    plačnik stroškov rednega nadzora pa je pravna oz. fizična

    oseba, ki izdeluje zdravila ali jih daje v promet. Sodišče

    prve stopnje je ugotovilo, da je bila pri toženi stranki

    opravljena takšna redna kontrola oz. redni nadzor.

     
  • <<
  • <
  • 24
  • od 50
  • >
  • >>