• Najdi
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>
  • 481.
    VSK sklep II Cpg 54/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01891
    ZPP člen 394, 394/1-3, 394, 394/1-3.
    obnova postopka - vročanje pravni osebi - pravna oseba
    Stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna

    stranka je tudi dolžnik. Kot društvo je pravna oseba

    zasebnega prava, torej gre pri njem lahko le za vprašanje,

    ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten

    krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen

    zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil

    zakoniti zastopnik dolžnika dejansko odsoten v nepretrganem

    trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo

    predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394.

    čl. ZPP.

     
  • 482.
    VSK sklep II Cpg 3/2005
    10.11.2005
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSK01424
    ZIZ člen 15, 38, 38/6, 15, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154.
    stroški ugovornega postopka
    Pravna podlaga odločitve o stroških ugovornega postopka ni 6.odst. 38.čl. ZIZ temveč določilo 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.

     
  • 483.
    VSL sklep I Cpg 903/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05650
    ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V zamudni zavrnilni sodbi mora sodišče navesti, katera dejstva je

    tožnik zatrjeval oziroma navesti, katera njegova dejstva je štelo za

    odločilno in zakaj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna pravna

    posledica, kot jo zoper toženca uveljavlja tožnik. Pri zavrnilni

    zamudni sodbi sodišče ne ocenjuje predloženih dokazov.

     
  • 484.
    VSK sklep II Cpg 122/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01621
    ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    izbris iz sodnega registra - stranka postopka
    Upnik sicer res sme zoper družbenika izbrisane družbe predlagati nadaljevanje izvršilnega postopka, vendar pa samo, če se je izvršilni postopek že začel zoper družbo, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.

     
  • 485.
    VDS sodba Pdp 1319/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03347
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala PZ, saj

    tožnik z dela ni izostal neupravičeno, ampak ob soglasju tožene

    stranke, tožena stranka pa mu v postopku izredne odpovedi PZ tudi

    ni omogočila zagovora po 2. odstavku 83. člena ZDR.

     
  • 486.
    VSK sodba I Cpg 327/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01876
    ZOR člen 286, 286.
    pridržna pravica
    Tožena stranka ni podala ugovora pridržne pravice (286. čl.

    ZOR). Vse, kar je v ugovoru zoper izdani nalog za

    izpraznitev navajala, je, da "pričakuje, da ji bo tožeča

    stranka poravnala investicije v lokal"; slednje pa po mnenju

    pritožbenega sodišča ne pomeni uveljavitve pridržne pravice.

     
  • 487.
    VSC sklep Cp 1014/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01143
    ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
    res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
    (Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 488.
    VDS sodba Pdp 983/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03386
    KZ člen 241, 241. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved
    1. Če je podana izredna odpoved PZ iz razloga po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja),

    morajo biti podani vsi znaki kaznivega dejaja, sicer odpoved PZ

    ni zakonita. Sam prenos podatkov s službenega računalnika na

    delavčev osebni računalnik še ne predstavlja zlorabe podatkov, če

    ne gre za to, da bi delavec s tem tretji osebi omogočal, da pride

    do podatkov, ki so določeni za poslovno tajnost, oz. da je

    podatke zbiral z namenom, da bi jih izročil nepoklicani osebi.

    Ker delodajalec tega ni niti zatrjeval, poleg tega pa ti podatki

    nibilo določen kot poslovna skrivnost z zakonom ali splošnim

    aktom delodajalca niso podani vsi znaki kaznivega dejanja

    izdaje in neupravičene uporabe poslovne tajnosti po 241.

    členu KZ RS.

    2. Ker bi bila tudi kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena

    ZDR podana le v primeru, če bi tožnik izkoriščal poslovno

    skrivnost za svojo osebno uporabo ali zaradi izdaje tretji osebi,

    česar pa tožena stranka tožniku ni nikoli očitala, podana izredna

    odpoved PZ ni zakonita.

     
  • 489.
    VDS sodba Pdp 1867/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03360
    ZDR člen 7, 7/2, 92, 92/2, 109, 109/2, 7, 7/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
    odpravnina - odpoved delovnega razmerja - odpovedni razlog
    Tožniku je bila redno odpovedana PZ iz poslovnega razloga po

    določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega

    roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR,

    ne pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je

    bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90, ki je določal enotni

    6-mesečni odpovedni rok za delavce, katerih delo iz ekonomskih

    razlogov trajno ni bilo več potrebno, druga pa je bil določen

    tudi način izrauna odpravnine.

    Čeprav novi ZDR v 2. odstavku 7. člena določa, da se s PZ ali KP

    lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, ni izkazano,

    da bi po uveljavitvi novega ZDR prišlo med delavci in delodajalci

    do dogovora o ugodnejših pravicah v primeru odpovedi PZ iz

    poslovega razloga glede višine odpravnine in trajanja odpovednega

    roka.

     
  • 490.
    VSK sklep II Cpg 82/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01425
    ZIZ člen 23, 23/2, 41, 23, 23/2, 41.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina
    Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).

     
  • 491.
    VSL sklep I Cpg 1050/2004
    9.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07435
    ZGD člen 31, 31/2, 561, 564, 568, 31, 31/2, 561, 564, 568. ZBan člen 13, 13/1, 13/2, 14, 54, 56, 13, 13/1, 13/2, 14, 54, 56. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 76, 76/1, 76/3.
    sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tuje banke
    Podružnica tuje banke (pri čemer je mišljena tako banka države članice, kot tudi države, ki ni članica), v nobenem primeru ne more uživati več pravic in drugačnega statusa, kot ga imajo podružnice banke s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju - domača banka). Status podružnice banke s sedežem v državi članici je lahko izenačen le s statusom podružnice domače banke. Podružnica domače banke pa niti po določbah ZBan, niti po določbah ZGD (ki se po 14. členu ZBan smiselno uporabljajo tudi za banke), nima statusa pravne osebe.

     
  • 492.
    VSL sodba II Cpg 3909/2005
    9.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50977
    OZ člen 299, 300, 299, 300.
    zamuda dolžnika - zamuda upnika
    Ker je tožena stranka vedela za višino in zapadlost svoje obveznosti

    in je opazila, da trajni nalog ni bil realiziran in da zato

    dogovorjeni obroki ob njihovi zapadlosti niso bili poravnani, svojega

    dolga pa kljub temu ni poravnala, je ob zapadlosti vsakega

    posameznega obroka kupnine prišla v zamudo.

     
  • 493.
    VSK sodba Kp 122/2005
    9.11.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK01438
    KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    kaznivo dejanje ogrožanje varnosti - predlog za pregon - kvalifikacija kaznivega dejanja
    Res je, da je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ predlagalni delikt, vendar pa pritožnik v zvezi s tem zmotno misli, da potrebnega predloga za kazenski pregon v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec P.L.P. ni podal. Tak predlog je bil podan dne 30.03.2004 ob 15.10 uri pri Policijski postaji v K., tako, kakor je to razvidno iz zapisnika o sprejemu predloga za pregon kaznivega dejanja, ki se v spisu nahaja na listovni št. 5. Res je, da je policija dne 16.04.2004 pri Okrožnem državnem tožilstvu v K. vložila kazensko ovadbo v smeri drugega kaznivega dejanja, to je preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1.odst. 302.čl. KZ, za kar pa predlog ni potreben. Pritožnik pri tem očitno spregleda določbo 2.odst. 53.čl. ZKP, v kateri je navedeno, da če je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravega zahtevka v kazenskem postopku, se šteje s tem, da je podal tudi predlog za pregon. To je tudi razumljivo, kajti sama kvalifikacija oziroma pravna označba kaznivega dejanja ne more biti stvar oškodovanca temveč je to v domeni okrožnega državnega tožilca, ki pa je pozneje vložil obtožni predlog v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec P.L.P. s tem, ko je podal kazensko ovadbo, vložil tudi predlog za pregon v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ.

     
  • 494.
    VDS sklep Psp 497/2005
    9.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03698
    ZPP člen 280, 280/2, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28, 28/2, 28/5.
    umik tožbe - vabilo na narok
    Ni mogoče šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker ni

    prišla na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo

    (2. odstavek 28. člena ZDSS-1), če na narok ni bila pravilno

    vabljena (5. odstavek 28. člena ZDSS-1). Med pravilno vabljenje

    pa se šteje tudi pravočasnost vabljenja na narok, saj je sodišče

    dolžno glavno obravnavo razpisati tako, da stranki ostane zadosti

    časa za pripravo, vendar ne manj kot 15 dni od prejema vabila.

     
  • 495.
    VSL sklep I Kp 1309/05
    9.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22691
    ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
    uvedba preiskave - utemeljen sum
    Pri odločanju o utemeljenosti suma pri uvedbi preiskave sodišče

    sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je

    predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa ocenjevati in

    poglobljeno analizirati posameznih dokazov.

     
  • 496.
    VSK sodba I Cp 702/2004
    9.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01637
    ZOR člen 26, 69, 69/1, 72, 72/1, 813, 26, 69, 69/1, 72, 72/1, 813.
    pogodba o posredovanju - pisna oblika
    Za pogodbo o posredovanju zakon ne zahteva pisnost, prav tako pa se tudi pravdni stranki nista dogovorili, da je oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

     
  • 497.
    VSL sklep I Cp 1564/2005
    9.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51225
    ZOdv člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 1, 1. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 91, 91/1, 91, 91/1.
    odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljiva odločba - sodna pristojnost
    Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno odločbo

    disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene denarne

    kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71. člena

    ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To pomeni, da zadeva ne sodi v

    okvir odločanja v pravdnem postopku. Namen civilnega pravdnega

    postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno

    odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici. V

    obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga z izvršljivo odločbo, kar

    v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o njenem zahtevku ni mogoče

    odločati v civilnem pravdnem postopku.

     
  • 498.
    VSK sodba I Cp 1094/2004
    9.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01546
    ZPP člen 13, 206, 300, 13, 206, 300.
    predhodno vprašanje
    Z nasprotno tožbo toženec ne uveljavlja prejudicialnega vprašanja v razmerju do tožbenega zahtevka v tem sporu.

     
  • 499.
    VSK sodba I Cp 661/2004
    9.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01825
    ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Izpodbijanje ima smisel le, če je predmet, ki ga je tretji (toženec) od dolžnika prejel, še na razpolago. Če predmeta ni na razpolago iz razlogov, za katere je pridobitelj odgovoren (kot npr. v danem primeru, če predmet odsvoji) je dolžan plačati vrednost tega predmeta.

     
  • 500.
    VSK sklep I Cp 713/2004
    9.11.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01499
    ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 90, 148, 148/1, 86, 86/1, 90, 148, 148/1.
    zaznamba sklepa o izvršbi
    Zaznamba sklepa o izvršbi se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in obvestila izvršilnega sodišča in zanjo ni potrebna pravnomočnost sklepa o izvršbi, niti na zaznambo ne vpliva predlog za odlog izvršbe. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odst. 148. člena ZZK-1).

     
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>