Ni krivde in zato tudi ne odgovornosti za škodo, če toženec ni mogel pričakovati, da bo prišlo do tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena (višja sila) in s tem tudi do potopitve ladje in nastanka škode.
ZIZ člen 239, 240, 240/1, 267, 239, 240, 240/1, 267. ZPP člen 206, 207, 207/2, 206, 207, 207/2.
začasna odredba med prekinitvijo pravdnega postopka
Prepoved opravljanja dejanj iz 2. odst. 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.
Kupna pogodba, ki jo je sklenil toženec glede spornega dela hodnika oziroma kleti, obstoji in zato vzpostavlja glede sporne kleti navzven razvidne pravne odnose, ki izvirajo iz te pogodbe, na njeni podlagi pa se je toženec vknjižil kot lastnik. Toda glede vprašanja ničnosti se ni moglo sodišče prve stopnje opredeliti, ker tožba ni uperjena zoper obe pogodbeni stranki, ki sta glede tega materialnopravnega vprašanja lahko le enotna in nujna sospornika.
Res je, da je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ predlagalni delikt, vendar pa pritožnik v zvezi s tem zmotno misli, da potrebnega predloga za kazenski pregon v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec P.L.P. ni podal. Tak predlog je bil podan dne 30.03.2004 ob 15.10 uri pri Policijski postaji v K., tako, kakor je to razvidno iz zapisnika o sprejemu predloga za pregon kaznivega dejanja, ki se v spisu nahaja na listovni št. 5. Res je, da je policija dne 16.04.2004 pri Okrožnem državnem tožilstvu v K. vložila kazensko ovadbo v smeri drugega kaznivega dejanja, to je preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1.odst. 302.čl. KZ, za kar pa predlog ni potreben. Pritožnik pri tem očitno spregleda določbo 2.odst. 53.čl. ZKP, v kateri je navedeno, da če je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravega zahtevka v kazenskem postopku, se šteje s tem, da je podal tudi predlog za pregon. To je tudi razumljivo, kajti sama kvalifikacija oziroma pravna označba kaznivega dejanja ne more biti stvar oškodovanca temveč je to v domeni okrožnega državnega tožilca, ki pa je pozneje vložil obtožni predlog v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec P.L.P. s tem, ko je podal kazensko ovadbo, vložil tudi predlog za pregon v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ.
sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tuje banke
Podružnica tuje banke (pri čemer je mišljena tako banka države članice, kot tudi države, ki ni članica), v nobenem primeru ne more uživati več pravic in drugačnega statusa, kot ga imajo podružnice banke s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju - domača banka). Status podružnice banke s sedežem v državi članici je lahko izenačen le s statusom podružnice domače banke. Podružnica domače banke pa niti po določbah ZBan, niti po določbah ZGD (ki se po 14. členu ZBan smiselno uporabljajo tudi za banke), nima statusa pravne osebe.
Pritožbeno sodišče ne oporeka tožničinim trditvam, da je za otroka vse skozi skrbela, da se je z njim ukvarjala in veliko časa prebila z njim, vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča za zaščito otrokovih koristi bolj pomembno, koga od staršev bo otrok bolj potreboval v prihodnje.