61.

VSL sklep IV Cp 4938/2005

14.12.2005

DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO

VSL50086

ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.

stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja

Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

 

63.

VSL sklep I Cp 1792/2004

14.12.2005

obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo

VSL51201

SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.

upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla

Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

tretje osebe solastnikom.

 

65.

VSL sklep III Cp 5539/2005

14.12.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48585

ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.

izvršilni stroški - potrebni stroški - izvršitelj

Upnik ima možnost zahtevati, da o pravilnosti izvršiteljevega

obračuna odloči sodišče, če z njim ne soglaša. Če te možnosti upnik

ne izkoristi, mora stroške izvršitelja, ki niso bili potrebni za

izvršbo, nositi sam, saj mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl.

ZIZ dolžan povrniti le potrebne stroške.

Kateri izvršiteljevi stroški so bili potrebni, pa lahko sodišče

ugotovi le na podlagi izvršiteljevega poročila in obračuna. To

pomeni, da mora biti iz poročila in obračuna jasno razvidno, kdaj je

posamezen strošek nastal, v kakšni višini in količini in zakaj je bil

potreben.

 

67.

VDS sklep Psp 619/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO

VDS03703

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.

izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov

Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

 

69.

VDS sodba Pdp 885/2004

14.12.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03407

ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.

delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved

Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

 

71.

VSL sklep II Cp 4696/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL51001

ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.

oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik

Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

 

73.

VSL sklep II Cp 5415/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL51733

ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.

stroški postopka - umik tožbe

Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

 

75.

VSL sklep III Cp 5370/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50790

ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.

izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

po 1. odst. 116. člena ZPP.

 

77.

VSK sodba Kp 274/2005

14.12.2005

kazensko procesno pravo

VSK01575

ZKP člen 329, 329.

zavrnitev dokaznega predloga

V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.

 

79.

VSL sodba I Kp 588/05

14.12.2005

kazensko materialno pravo

VSL22707

KZ člen 16, 215, 215/5, 16, 215, 215/5.

zatajitev - prištevnost

Pritožnica neutemeljeno navaja, da je obdolženi glede na to, da je

tablice našel v grmovju, oblepljene z lepilnim trakom, upravičeno

domneval, da gre za zavrženo stvar, ki jo je nekdo odvrgel, ker je ne

potrebuje več in zato ni podan njegov naklep. Sodišče prve stopnje je

glede na obdolženčev zagovor, da je tablice našel v grmovju, jih vzel

ter pritrdil na svoje neregistrirano vozilo, ki ga je nato s

predmetnimi tablicami uporabljal, ter glede na splošno znano dejstvo,

da se registrske tablice dobijo pri pooblaščenem upravnem organu in

jih je temu organu po preteku njihove veljavnosti ali v primeru

najdbe tudi potrebno vrniti, utemeljeno zaključilo, da se je

obdolženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja in ga je tudi hotel

storiti.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede obdolženčeve

prištevnosti, ko pritožnica navaja, da je dejansko stanje glede tega

dejstva ostalo nepopolno ugotovljeno. Po kazenskem pravu se duševna

normalnost storilca predpostavlja in se je zato posebej ne ugotavlja

in ne dokazuje. To predpostavko lahko omaje le sum, da je obdolženi

dejanje storil v stanju neprištevnosti. Ker se tekom celotnega

dokaznega postopka sodišču prve stopnje ni porodil dvom v

obdolženčevo prištevnost, niti se na neprištevnost ni skliceval,

pritožnica z navedbami, da je bil obdolženi v času storitve kaznivega

dejanja zasvojen z mamili, pravilnih razlogov sodišča prve stopnje ne

more izpodbiti.