62.

VSL sklep I Cp 207/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo - osebnostne pravice

VSL50632

ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.

tožbeni zahtevek - pravica do obrambe

Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

pravico do obrambe.

 

64.

VSL sklep II Cp 4696/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL51001

ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.

oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik

Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

 

66.

VSL sklep I Cp 4251/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL50634

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.

vročitev tožbe - zamudna sodba

V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

 

68.

VSL sklep II Cp 5415/2005

14.12.2005

civilno procesno pravo

VSL51733

ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.

stroški postopka - umik tožbe

Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

 

70.

VSL sklep IV Cp 4938/2005

14.12.2005

DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO

VSL50086

ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.

stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja

Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

 

72.

VSL sklep II Cp 3786/2005

14.12.2005

stvarno pravo - obligacijsko pravo

VSL50998

ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.

družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče

Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

 

74.

VSL sklep III Cp 5370/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50790

ZIZ člen 36, 36. ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1, 116, 116/1, 149, 149/7, 214, 214/1.

izvršba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoj - ugovor po izteku roka - vročilnica - vročilnica - dokazovanje vročitve

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi

dolžniku vročen že oktobra 2004, pa čeprav ta vročitev v spisu ni

izkazana z vročilnico, ampak z izjavo njegovega pooblaščenca. Po

določbi 7. odst. 149. člena ZPP se lahko namreč v primeru, ko se

vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače, po določbi 1.

odst. 214. člena ZPP pa ni potrebno dokazovati dejstev, ki jih je

stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Ker je sodišče prve

stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 28.10.2005 štelo

za pravočasnega kljub temu, da se v spisu ni nahajala povratnica, ki

bi dokazovala, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno,

dolžnik ni zamudil nobenega roka, ne naroka, za pravno dejanje,

zaradi katerega bi izgubil pravico opraviti kakšno pravno dejanje.

Zaradi tega pa tudi niso podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje

po 1. odst. 116. člena ZPP.

 

76.

VSL sklep III Cp 4459/2005

14.12.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48572

ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.

nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

 

78.

VDS sodba Psp 645/2004

14.12.2005

pokojninsko zavarovanje

VDS03661

ZZZDR člen 12, 13, 12, 13. ZPIZ-1 člen 113, 114, 113, 114.

pokojninsko zavarovanje - vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost

Če je zakonska zveza razvezana, bivša zakonca pa po razvezi še

nadalje prebivata skupaj v odnosu, ki je v bistvu enak tistemu,

zaradi kakršnega je prišlo do razveze zakonske zveze, se v

postopku za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more

priznati obstoj izvenzakonske skupnosti, ki bi imela pravne

posledice na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanja. Zatrjevana izvenzakonska skupnost je po vsebini

taka, kot je bila zakonska zveza, ki je bila razvezana zaradi

nevzdržnosti, ker ni bilo več temeljev iz 13. čl. ZZZDR. Iz

razvezane zakonske zveze pa ima preživeli zakonec pravico do

vdovske pokojnine samo, če ima pravico do vdovske pokojnine po

sodni odločbi oz. po sporazumu in jo je užival do smrti

zavarovanca (113. čl. ZPIZ-1).

 

80.

VSL sodba IV Cp 5735/2005

14.12.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50798

ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.

priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva

Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

A.K. sin pokojnega A.F..