Izpodbijani sklep v zvezi s stroški oprave rubeža dne 25.08.2003 ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, t.j. ali je dolžnik zatrjevano poravnavo dolga izkazal izvršitelju z originalno listino o plačilu oz. ali so bili izpolnjeni pogoji, ko takšna listina ni potrebna, kot tudi ali naj bi bil dolg upniku poravnan po izdaji akta o določitvi izvršitelja, kar vse je pogoj za to, da izvršitelj rubeža ne opravi oz. z opravo tega izvršilnega dejanja počaka.
ZPP člen 192, 197, 192, 197. ZPP člen 192, 197, 192, 197.
sosporništvo - tožba - vročanje
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uporabila institut eventualnega sosporništva. Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče presoja njeno utemeljenost, šele in samo, če pravnomočno zavrne tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu.
Z oporoko z dne 14.5.1996, ki jo tožnika v tej pravdi izpodbijata, je namreč oporočiteljica T. J. razpolagala le v korist hčerke B. J., zato ima ta pravda učinek le na njene pravice. Tožeči stranki zato s tožbo ni bilo potrebno zajeti ostalih (zakonitih) dedičev po pok. T. J., saj od njihove udeležbe v postopku odločitev v tej pravdi ni odvisna.
Če iz podatkov v spisu (zdravstvene dokumentacije) izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.
Ne drži, da sta upnik in dolžnik iz izvršilnega postopka v pravdi zaradi dokazovanja nedopustnosti izvršbe nujna sospornika. Le v primeru, če tudi dolžnik izpodbija lastninsko pravico na zarubljenih predmetih tretji osebi, je lahko zajet s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pritožbene trditve o neodplačnem razpolaganju dolžnika v korist svojega potomca, ki je bilo usmerjeno v oškodovanje upnika iz izvršilnega postopka, so lahko razlog za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Upnik (tožena stranka) take tožbe ni vložila in ker posel še velja (potrjujejo ga podatki prometnega dovoljenja, navideznosti posla pa tožena stranka ni dokazala), je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da je izvršba na vozilo, ker je le-to last dolžnikovega sina, nedopustna.
Ni mogoče uporabiti 160.čl. ZPP. Tožena stranka je namreč, kot izhaja iz priloge spisa, predlagala izvršbo ne le na dolžnikovem naslovu, temveč tudi na naslovu njegove matere. Prav na tem naslovu pa so bili zarubljeni sporni predmeti in vozilo dolžnikovega sina. M.N.in V.N. sta v svojih ugovorih v izvršilnem postopku na to izrecno opozorila, a je upnica kljub temu obema ugovoroma nasprotovala in sta zato M.N. in V.N. morala vložiti tožbo in uspela šele v pravdi.
vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča
Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 192, 200, 203, 173, 177, 177/3, 192, 200, 203. ZTVCP člen 38, 38.
odškodnina za strah - deljena odgovornost
Če ravnanje, ki predstavlja soprispevek tožeče stranke za nastanek škode, izhaja iz samih navedb v tožbi, zadostuje, da tožena stranka poda ugovor sokrivde tožeče stranke in ni potrebno, da ga podrobno konkretizira.
33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.
Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.