določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stranka v postopku kot zakonec sodnika pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in eno od strank postopka, lahko povzroči – zlasti pri nasprotni stranki – vtis pristranskosti sodišča.
Pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov pride v poštev le v primeru, ko so revizijsko sporne vrednosti glavnega zahtevka, t.j. višine odškodnin za posamezno obliko škode.
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in upoštevaje primerjave z odškodninami, dosojenimi v podobnih primerih.
ZNP člen 35, 37, 103. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384. ZDPra člen 3, 27, 27/2.
dovoljenost revizije - razlastitev - odškodnina - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - vrednost nepremičnine - zavrženje revizije
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008211
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 261, 261/3, 261/4. URS člen 23.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - pravica do nepristranskega sodišča - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - stečajni upravitelj
Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponovljenem sojenju, po načelu proste presoje dokazov, dokaze ponovno izvedlo in jih presodilo. Obramba je imela možnost v ponovljenem postopku na glavni obravnavi pričam in izvedencu finančne stroke postavljati vprašanja in tudi podati pojasnila oziroma pripombe k njihovim izpovedim, prav tako pa predlagati dokaze, kar je, kot izhaja iz podatkov spisa, tudi storila. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da je v obravnavanem postopku treba ločiti fazo pridobivanja oziroma zbiranja dokazov in fazo njihove presoje oziroma subsumpcije pod zgornjo premiso sodniškega silogizma. Četudi so bili nekateri izmed dokazov v fazi predkazenskega postopka oziroma glavne obravnave zbrani s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ne izpolnjuje standarda videza nepristranskega sodišča, to še ne pomeni, da so takšni dokazi sami po sebi zaradi tega nezakoniti. Kot že rečeno so bili vsi dokazi, ki jih je zbralo Okrožno sodišče v Mariboru, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti ponovno izvedeni oziroma pretreseni na glavni obravnavi, Okrožno sodišče v Mariboru pa jih je presodilo na podlagi njihove neposredne izvedbe.
Stališče vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da so dokazi, pridobljeni s strani sodišča, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da ni izpolnjevalo videza nepristranskega sodišča, sami po sebi, a priori nezakoniti dokazi, je mogoče presoditi tudi v luči analogije s procesno situacijo prenosa krajevne pristojnosti na podlagi določbe 35. člena ZKP. Stališče obsojenčeve obrambe bi namreč pomenilo, da v primeru, ko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, iz razloga, ker pred sodiščem, pred katerim teče postopek, ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja, to samo po sebi pomeni, da bi sodišče, na katerega se prenese sojenje, moralo kot nedovoljene izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni pred sodiščem, s katerega se je postopek prenesel na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno stališče pa ne upošteva razlikovanja med fazo zbiranja in vrednotenja dokazov in nima podlage v določbi drugega odstavka 18. člena ZKP.
Ob ugotovitvi sodišča, da se besedilo popravka objavljenega obvestila, katerega objavo je tožeča stranka zahtevala od tožene odgovorne urednice, in besedilo popravka objavljanega obvestila, katerega objavo zahteva tožeča stranka sedaj s tožbo, bistveno razlikujeta, saj je besedilu po tožbi dodan še en naslov, je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tega ni mogoče obravnavati kot pomoto. Prvi odstavek 27. člena ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev in da so dopustni le pravopisni popravki, če se prizadeti s tem strinja. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da je v skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka, da je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi (II Ips 510/2009). V takšnem primeru gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen in je to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tehtnega razloga, ki bi že sam po sebi vzbujal objektiven dvom v nepristranskost sodišča, ne more predstavljati odziv javnosti na v preteklosti sprejeta, z vidika obdolženčevega položaja neugodna stališča sodišč, ki se manifestira preko aktivnega delovanja civilne iniciative. Tudi ugotovljene kršitve zakonov in Ustave v drugem kazenskem postopku same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
ZIZ člen 10, 36, 42, 63. ZPP člen 394, 394-2. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - vrnitev danega na podlagi sklepa o izvršbi - kondikcija - vložitev ugovora v izvršilnem postopku - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - izčrpanje pravnih sredstev
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008164
ZKP člen 371, 371/1-8. URS člen 34, 35, 37. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZEPT člen 8.
bistvene kršitve določb postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - IP naslov - komunikacijska zasebnost - tehtanje pravic in interesov oškodovanca in obdolženca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - resna kritika
Z objavo komentarja na javno dostopnem spletnem portalu se je obsojenka zavestno odpovedala svoji zasebnosti, zato tudi podatek o IP naslovu ni užival varstva z vidika komunikacijske zasebnosti.
Do kršitve ustavne pravice do komunikacijske zasebnosti v obravnavanem primeru glede na okoliščine, naravo in vsebino komunikacije ni prišlo, zato za pridobitev podatka o IP naslovu naprave, preko katere je bil oddan sporni komentar, odločba sodišča, ki jo sicer za posege v komunikacijsko zasebnost zahteva 37. člen Ustave, ni bila potrebna.
Do kršitve določbe ZEPT je v konkretnem primeru prišlo s strani zasebnika - ponudnika portala in ne s strani države. V tem primeru je po presoji Vrhovnega sodišča treba opraviti tehtanje med pomenom in resnostjo kršitve z vidika obsojenkinega položaja, na eni strani, in pravicami oškodovanca, v katere je bilo poseženo s kaznivim dejanjem, ter njegovemu interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic, na drugi strani.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančna opredelitve pravnega vprašanja, glede katerega stranka pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega vprašanja Vrhovno sodišče ne more hitro in nedvoumno samo izluščiti iz besedila, ni popoln.
Stranka ne more sama dopolniti predloga za dopustitev revizije, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dokazovanje - prekluzija - krivda - dokazni predlog - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku in zahteva od strank procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa na drugi strani sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev terja vsak konkretni primer iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP.
Naknaden dokazni predlog (vpogled v kazenski spis) je tožena stranka podala zaradi procesnega preobrata v kazenskem postopku, ki ga ni mogla pričakovati. Ob pregledu kazenskega spisa je ugotovila, da sta v zapisniku o ogledu kraja ropa podana povsem dva druga računa. Vedenje za obstoj zapisnika ne vključuje nujno tudi vedenja za njegovo natančno vsebino in celo popis vsakega posameznega najdenega predmeta, zato tožena strank niti z navedbami o vsebini zapisnika niti z njegovim predlaganjem kot dokaz ni prekludirana.
vrnitev v prejšnje stanje - (ne)pravilnost vročitve
Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi v vlogi z dne 17. 5. 2016 ugovarjala pravilnost vročitve odločbe, ki je, kot navaja že sodišče prve stopnje, lahko predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper eventualni sklep o zavrženju tožbe kot prepozne in ne razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
začasna odredba – ureditvena - težko popravljiva škoda - vpis na fakulteto - izpolnjevanje vpisnih pogojev
Tožnica z zatrjevanjem, da v primeru uspeha s tožbo vpis ne bo več mogoč, težko popravljive škode ni izkazala. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe poudarila, da bo v primeru, da bo sodišče odločilo drugače, v skladu s pravnomočno sodno odločbo vpis mogoč tudi po tem roku in tako tožnici s tem ne bo nastala nepopravljiva škoda.
Tožnica tudi ni izkazala težko popravljive škode s sklicevanjem na ustavne pravice do izobrazbe in šolanja iz 57. člena Ustave RS. Tožnica bo lahko pridobila želeno izobrazbo oziroma ji bo pridobitev zaželene izobrazbe omogočena pod enakimi pogoji kot vsem drugim, če oziroma ko bo izpolnila zahtevane pogoje za vpis.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008161
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1. KZ-1 člen 211, 211/1.
bistvene kršitve določb postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - goljufija - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Izrek sodbe mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni treba, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu, in če se nanašajo na subjektivni element kaznivega dejanja. Pri namenu, naklepu, ipd. gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe. Opis kaznivega dejanja je sicer pomemben iz dveh razlogov, in sicer daje obdolžencu možnost obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očitajo, dovolj konkretizirani, po drugi strani pa preprečuje dvojno sojenje o isti stvari.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar mora obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ne bi bil pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno. Navedeno pa seveda ne pomeni, da vsakršna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zadošča. Obrazložitev mora biti razumna, notranje skladna in logično vzdržna. Konkretna obrazložitev pa to ni in je zato sodišče kršilo obsojenki pravico do izvajanja dokazov.
Sodišče prve stopnje je najprej ocenilo, da gre za razbremenjujoč dokaz, vendar je takoj za tem zaključilo, ne da bi pričo zaslišalo, da temu, da bi obdolženki denar izročili P., ne verjame. S tem pa je napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno, s čimer je kršilo obdolženkama pravico do obrambe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 4, 4/7, 67a.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni (pravilno) izpostavljeno
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustavljene prakse Vrhovnega sodišča. S splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 62, 62/1. ZUP člen 224, 224/2.
dovoljenost revizije - skladnost projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje - zahteva po vročitvi sklepa - vprašanje se nanaša na upravni postopek - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident ni povezano s stališči izpodbijane sodbe. Zato ne more biti pomembno po vsebini zadeve. Tudi sicer pa revident z njim dejansko sprašuje o vezanosti upravnega organa pri odločanju o statusu stranskega udeleženca v obravnavanem postopku, na odločitvi o revidentovem enakem statusu v dveh drugih postopkih (ki sta z obravnavanim očitno povezana preko načrtovane gradnje konkretnega objekta). S tem pa zahteva presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, kar glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015961
ZMZ-1 člen 9, 9/4-3 , 27, 27/1-5, 28, 28-2, 71, 71/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 64, 64/4, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - politično prepričanje kot razlog preganjanja - status subsidiarne zaščite - nejasnost v razlogih sodbe - prosilec za mednarodno zaščito kot upravičena oseba za odgovor na pritožbo
Če sodišče meni, da je bilo preteklo preganjanje povezano z zakonsko predvidenim razlogom preganjanja, potem je upravni organ v ponovljenem postopku na to stališče vezan (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in je nelogično napotilo, naj toženka ponovno presodi, ali ravnanje subjektov preganjanja temelji na enem od razlogov iz 27. člena ZMZ-1.
Vrhovno sodišče ne upošteva odgovora na pritožbo, ki sta ga prosilca za mednarodno zaščito vložila sama in ne preko strokovnega pooblaščenca (svetovalca za begunce ali osebe s PDI) saj njune okoliščine ne dajejo razumne podlage za sklepanje o kakršnikoli možnosti, da bi sama imela opravljen zahtevani pravniški državni izpit.
ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/2. ZUP člen 260, 260-1, 260-2.
obnova postopka upravnega spora - nova dejstva in novi dokazi - ponarejena listina
Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in sodba temelji na dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje sporne odločbe, za dovolitev obnove zaradi novih dejstev in dokazov ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1.
Ker sodišče ni izvajalo dokazov, se niti obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ne nanaša na sodni postopek ampak kvečjemu na postopek, ki ga je vodila toženka (obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP).