Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člen KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008157
ZKP člen 216, 216/1, 244.a, 273, 273/1, 299, 299/5, 371, 371/1-8, 371/1-11, 450.a, 450.b, 450.b/2. ZZPrič člen 10. URS člen 29, 29-3, 36, 36/3. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
bistvene kršitve določb postopka - sklep procesnega vodstva - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razkritje podatkov zaščitene priče - zasliševanje zaščitene priče - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - vročitev obtožnice - zaslišanje preko videokonference - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Odvzem premoženjske koristi ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde.
Vse stranke postopka so imele možnost priči R. neposredno zastavljati vprašanja ter izpodbijati resničnost njegovih izjav in se z njim soočiti, zato kršitve pravic obsojencev do soočenja z obremenilno pričo niso podane.
Potek in pravilnost postopka podelitve zaščite R. nimata vpliva na sprejete zaključke v obravnavani zadevi, sodišče prve stopnje pa za presojo pravilnosti in zakonitosti postopka podelitve zaščite R. niti ni pristojno. Gre za izjavo, ki jo je R. podal v posebnem, ločenem postopku po določbah ZZPrič, ki je relevantna zgolj za odločitev o vključitvi v program zaščite in ne za obravnavani kazenski postopek. Ker sodišče z navedeno R. izjavo ni seznanjeno in se izpodbijana pravnomočna sodba nanjo ne opira, bi po presoji Vrhovnega sodišča zagovorniki morali izkazati, kako so podatki spisa Okrožnega državnega tožilstva vplivali na konkretni kazenski postopek.
Obramba ima v kazenskem postopku pravico z različnimi dokazi izpodbijati verodostojnost obremenilnih prič (in drugih dokazov), pri čemer je za oceno njihove verodostojnosti pristojno sodišče (tretji odstavek 16. člena ZKP in prvi odstavek 18. člena ZKP).
Po presoji Vrhovnega sodišča bi stališče zagovornikov, da hišne preiskave ni mogoče opraviti brez obvestila in navzočnosti imetnika stanovanja pri preiskavi, lahko privedlo do situacije, ko preiskave stanovanja (tudi v nujnih primerih) zaradi odsotnosti imetnikov stanovanja ali njihovih zastopnikov ne bi bilo mogoče opraviti.
V kolikor bi priča odgovarjala na vprašanja v zvezi s postopkom izvedbe zaščite, bi šlo za obid stopnje tajnosti spisa, prav tako bi se razkrila vsebina postopka zaščite priče.
Poziv sodišča, da okrožna državna tožilka specificira svoj dokazni predlog, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja kršitve določb ZKP; gre za dopusten poziv sodišča k naknadni konkretizaciji (pravočasno podanega) dokaznega predloga, ki je namenjen ekonomičnosti postopka.
V konkretnem postopku bi bilo obdolženca mogoče zaslišati preko videokonference.
Posplošene obrazložitve dokaznega predloga ni mogoče šteti za dokazni predlog, ampak za pripombo oziroma mnenje, ki nima pravnega učinka.
Ker je državna tožilka na prvem naroku za glavno obravnavo predstavila obe obtožnici, zagovornikove navedbe, da obsojeni z obtožnico ni bil seznanjen, niso utemeljene.
ZIKS člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 101/1-5, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 2, 3. URS 126.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - izvrševanje sodne funkcije
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi pritožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
Uredba EU, št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tuje države ali oseba brez državljanstva člen 12. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - Uredba Dublin III - predaja odgovorni državi članici - Republika Italija - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote
Azilni postopek in pogoji za sprejem prosilcev imajo namreč več vidikov, med katerimi so lahko tudi vidiki, ki se nanašajo na bolj ali manj ustrezen način zagotavljanja namestitve ter pravne in finančne pomoči prosilcem. Z vidika drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III pa so pravno odločilne le take pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilcem za mednarodno zaščito. To pomeni, da se v postopku odločanja po Uredbi Dublin III ne presoja vsaka primernost in ustreznost azilnih postopkov posamezne države članice.
Tudi iz 3. člena EKČP (prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja) po stališču ESČP ne izhaja zahteva, da bi bilo vprašanje izročitve samo po sebi odvisno od vprašanja primernosti nastanitvenih možnosti. Iz ustaljene sodne prakse ESČP izhaja, da mora grdo ravnanje doseči neko minimalno stopnjo intenzivnosti. Presoja te stopnje je odvisna od posameznih okoliščin primera (trajanje takega ravnanja ter fizični in psihični učinki na posameznika). Okoliščine, ki jih upošteva ESČP, so tudi spol, starost in zdravstveno stanje posameznika.
postopek za izročitev obdolžencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost - opis dejanja
Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu. V času odreditve začasnega izročitvenega pripora se sodišče ne spušča v vprašanje obstoja utemeljenega suma, saj posredovani podatki države prosilke tega ne omogočajo.
ZUP člen 101, 129. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71.
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo. Z zahtevkom za izplačilo sredstev se torej uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev.
Glede na dejstvo, da je storilec v zahtevi za sodno varstvo navedel konkretne podatke treh prič oziroma prijateljev, ki so se z njim kot gledalci udeležili nogometne tekme, in relevantne okoliščine, o katerih bi vedeli izpovedati, in ki bi, če bi se izkazale za resnične, njegovo odgovornost za očitani mu prekršek mogle ovreči, bi moralo sodišče dokaznemu predlogu obrambe ugoditi ter priče zaslišati.
zastaranje pregona – dejanje organa – pregon storilca – hitri postopek o prekršku – redni sodni postopek
Stališče, po katerem v rednem sodnem postopku o prekršku že dejanja prekrškovnega organa, ki merijo na pregon storilca prekrška, pretrgajo tek zastaralnega roka, izhaja že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 42. člena ZP-1. V tej določbi ni določeno, da zastaranje pretrga le dejanje organa, pristojnega za odločanje o prekršku, temveč vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Prekrškovni organ je v rednem sodnem postopku pristojen za vodenje predhodnega postopka, v katerem se zbirajo dokazi, potrebni za vložitev obdolžilnega predloga. Jezikovna razlaga je v obravnavanem primeru podprta tudi s teleološko, sistematično in logično razlago določb ZP-1. V rednem sodnem postopku o prekršku se praviloma obravnava pravno in dejansko zahtevnejše oziroma kompleksnejše zadeve, kot v hitrem postopku o prekršku. Nelogično in v nasprotju z namenom in sistematiko ZP-1 bi bila zato razlaga, po kateri, po vsebini ista dejanja prekrškovnega organa, ki so sposobna pretrgati zastaranje v hitrem postopku, niso sposobna pretrgati zastaranja v rednem sodnem postopku. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi za hujša in za pregon zahtevnejša ravnanja veljali ugodnejši pogoji glede pretrganja zastaranja, kot veljajo za pogosto skrajno enostavne dejanske in pravne stanove prekrškov, ki se obravnavajo v hitrem postopku o prekršku.
ZArbit člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 268b.
tožba za razveljavitev arbitražne odločbe - rok za tožbo - pristojnost sodišča - prekluzija uveljavljanja procesne kršitve
Če se sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, s sklepom izreče za stvarno nepristojno in se stranka zoper tak sklep pravočasno ne pritoži, se v nadaljnjem postopku ne more sklicevati na razloge, ki bi jih lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep, niti kasneje ne more uveljavljati, da bi se moralo tudi sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, izreči za nepristojno.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vrnitev stroškov izobraževanja - pravniki - vsi nastali stroški
Ali v pogodbi o izobraževanju pojem „vsi nastali stroški v zvezi z izobraževanjem“ zajema tudi stroške, ki so delodajalcu nastali z izplačilom nadomestila plače za dneve odsotnosti delavca iz naslova Pogodbe o izobraževanju (v bruto znesku)?
ZP-1 člen 156, 156-5, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/3, 64, 64/1, 72.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za varstvo zakonitosti – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost – invalidnost I. kategorije – zmožnost opravljati delo ali poklic – preostala delovna zmožnost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ni nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.
Vendar vložnica z navedbami, da storilec za opravljanje splošnokoristnega dela ne potrebuje zdravniškega spričevala za zaposlitev in da sodišče ni ugotavljalo, ali je storilec kljub invalidnosti sposoben opraviti delo v splošno korist, uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker tožnica v predlogu za dopustitev revizije ni oblikovala pravnega vprašanja, o katerem naj bi sodišče odločalo in predlog ni oblikovan v skladu z navedenimi določbami ZPP, ga je sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007072
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski člen 4. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - posebna denarna nagrada - sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - vrnitev nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbo drugega odstavka 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski ter glede na njegovo pobudo sklenjeni Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi dolžan vrniti denarno nagrado?
OZ člen 353. ZPP člen 13, 14. ZKP člen 358-3. URS člen 27.
zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - domneva nedolžnosti
Vrhovno sodišče po ponovnem razmisleku vztraja na stališču iz leta 1982, da je sodišče v primerih, ko odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje v pravdni zadevi, vezano tudi na oprostilno kazensko sodbo in to ne glede na to, ali je bila ta izdana na podlagi prve ali tretje točke 358. člena ZKP.(3) Vsaka pravnomočna obsodilna in oprostilna sodba (tudi odločitev na podlagi 3. točke 358. člena ZKP) pomeni pravnomočno in dokončno odločitev, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in zato z vidika pravdnega sodišča predstavlja pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja. Takšno razlago narekuje tudi v ustavi varovana domneva nedolžnosti (27. člen Ustave RS), ki ni vezana le na kazenski postopek. Po oceni Vrhovnega sodišča bi sodišče prekršilo domnevo nedolžnosti, če bi v okviru odločitve o obstoju kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja ugotovilo, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, čeprav je bil obdolženi v kazenskem postopku pravnomočno oproščen.
Iz razlogov sodišča prve stopnje jasno izhaja opravljena presoja tako nujnosti kot sorazmernosti (in s tem neogibni potrebnosti za varnost ljudi) odrejenega pripora, ki temelji na opisanem dejanskem stanju.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost
Ker ni podana izključna krajevna pristojnosti Okrajnega sodišča v Sevnici, Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da bi se po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost z okrožja Okrožnega sodišča v Celju, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Celju.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poneverba – zloraba zaupanja – razpolaganje s premoženjem
Pri kaznivem dejanju poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja storilec ne poseže samo v tuje premoženje, temveč to stori na način, da izkoristi zaupanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega mu je bilo dano v zvezi z zaposlitvijo; za razmerje zaupnosti ni pomemben zgolj pravni naslov, pač pa storilčeva možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem.
izredna odpoved podobe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev na prošnjo sodelavca - izključitev odgovornosti za kršitev - ugotovitev razloga za izredno odpoved - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Iz 34. člena ZDR-1 res izhaja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek) in da delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev (drugi odstavek), vendar ta določba sama po sebi ne izključuje delavčeve kazenske odgovornosti niti možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja po navodilu ali odredbi nadrejenega delavca (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), še manj na prošnjo takšnega delavca ali sodelavca.
Odločilno je, kdo od nadrejenih delavcev je ugotovil razlog za izredno odpoved, saj je pomemben le tisti nadrejeni delavec, ki tudi nastopa v imenu delodajalca kot njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba (drugi odstavek 109. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1).
Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila za podajo odpovedi, temveč zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem.
ZZRZi člen 37, 50, 40, 40/6. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 196, 196/1, 196/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Ker iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo, ukinila delovno mesto tožnice in razdelila naloge med druga delovna mesta, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki ni navidezen). Tožnica zmotno izhaja iz predpostavke, da ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
Pri toženi stranki so vsa delovna mesta Komercialist I zasedena, tožena stranka pa ni imela na voljo delovnega mesta, ki bi bilo skladno z omejitvami iz odločbe ZPIZ in zdravniškega spričevala.
Stališče tožnice, da bi morala tožena stranka organizirati delovni proces tako, da bi spremenila sistematizacijo delovnih mest in za tožnico ustanovila novo delovno mesto, ni utemeljeno. Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnico na način, da bi lažje delovne naloge odvzela delovnemu mestu Komercialist I in iz teh lažjih nalog oblikovala novo delovno mesto.
Tudi odločba ZPIZ, ki v izreku tožnici priznava pravico do premestitve, ne pomeni absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije - vzgoja in varstvo otrok - stiki z otrokom - mnenje izvedenca - korist otrokova - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).