odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vsebina odpovedi
Glede na navedene zakonske določbe je bistveno, da delodajalec delavca seznani z dejanskimi razlogi za odpoved, da bi se lahko delavec o teh razlogih med zagovorom vsebinsko izjavil, oziroma mora v odpovedi navesti dejanske razloge, s katerimi utemeljuje svojo odpoved, tako da lahko delavec v sodnem postopku zahteva preizkus zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi z vidika obstoja teh razlogov.
nedovoljena revizija- zavrženje revizije - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik v tem sporu izpodbija sklepa tožene stranke o premestitvi. Gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. V sporih iz navedene določbe je revizija že po zakonu dovoljena le v premoženjskih individualnih sporih, v katerih je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek in v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu ne gre za nobenega od navedenih primerov, zato bi bila revizija lahko dovoljena le, če bi jo v skladu s 367a. členom ZPP dopustilo sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2008173
ZKP člen 129.a, 129.a/2. KZ-1 člen 86, 86/6. ZIKS-1 člen 13, 13/1.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prekluzivni rok - zahteva za varstvo zakonitosti
Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora na način, da se mu kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist.
Sodišči prve in druge stopnje pri presoji o ustreznosti danega pojasnila nista ocenili pomembne okoliščine, da poseg ni bil nujen in da nesporno prinaša specifična in zelo pogosta tveganja zlasti nastanka vnetja trebušne slinavke z visokim tveganjem smrtnosti. Pri oceni tudi nista upoštevali, da je pomembno, do kakšne mere so bile res potrjene indikacije za ta poseg, saj gre za tako zahtevno preiskavo, da se po navedbah izvedenca ne opravlja v diagnostične ampak v terapevtske namene, ko so indikacije že jasne. Izvedenec namreč ni mogel z gotovostjo ugotoviti, ali je bila predhodno opravljena EUZ preiskava (endoskopski ultrazvok), saj izvida v dokumentaciji ni bilo (da naj bi bil EUZ opravljen izhaja le iz dopisa Diagnostičnega Centra A.). Pomembno je namreč, ali naj bi se poseg opravil v diagnostične ali terapevtske namene, saj bi moral zdravnik v primeru, če indikacije z izvidi niso bile jasno potrjene, tožnico še toliko bolj opozoriti na tveganje zapletov pri tej preiskavi ali morda celo na nespametnost opravljanja posega.
URS člen 22. ZPP člen 5, 12, 285. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - javni red - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do udeležbe v postopku - načelu pomoči prava neuki stranki - obojestransko zaslišanje strank - prestajanja zaporne kazni
Pritožnik je v izvornem postopku v pritožbi trdil, da na glavno obravnavo ni mogel priti, ker je bil v zaporu. Trdil je še, da uprava zaporov brez sodne odredbe zapornikov ne pripelje na sodišče. Pritožbeno sodišče je te navedbe ignoriralo. S takšno kršitvijo omenjena sodba nasprotuje 22. členu Ustave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Bistvenih ugotovitev, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga, tožnica v reviziji niti ne napada. Tako ne zanika, da je prišlo v letu 2014 do povečanih stroškov poslovanja, da se je tožena stranka odločila za reorganizacijo sektorja splošne komunale, v okviru katere je bilo v januarju 2015 ob spremembi ustreznega splošnega akta tožene stranke tožničino delovno mesto vodje tega sektorja ukinjeno, večino njenih delovnih nalog pa prenesenih na druge vodje sektorjev oziroma na druge delavce ter priznava, da ji glede na določbe veljavnega ZDR-1 tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna ponuditi druge zaposlitve. Ob zgornjih ugotovitvah je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu določb 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in da je na podlagi sporne odpovedi tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo.
dopuščena revizija - razlika v plači - visokošolski učitelj - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenci
63. člen ZVis konkretno določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
Glede na navedeno, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.
ZPIZ-1 člen 93, 159, 160, 162, 163. ZPIZ-2 člen 122, 123, 125, 126.
pravica do invalidske pokojnine - delna invalidska pokojnina - izplačevanje - sprememba v invalidnosti - izdaja odločbe
Pravica je priznana za čas, ko uživalec izpolnjuje zakonsko določene pogoje, saj gre za javno pravno naravo pravic in je podan javni interes za pravilno, zakonito in racionalno porabo sredstev. Vendar je pri tem treba spoštovati predpisan postopek in o novo nastalih okoliščinah izdati ustrezno odločbo, s katero se lahko že priznana pravica spremeni ali izgubi. S tem, ko je bila nova zahteva tožeče stranke zavrnjena, to ne pomeni avtomatično, da nima nobene pravice več, kot to zatrjuje tožena stranka.
pokojninska osnova - višina starostne pokojnine - zavarovalna doba - dodana doba
Iz določbe 193. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi se lahko dodana doba upoštevala pri odmeri pokojnine, saj se upošteva pri izračunu pokojninske osnove zavarovalna doba (39. člena ZPIZ-1), ki pa je pri dodani dobi ni.
Revizija se dopusti glede naslednjih pravnih vprašanj:
- ali sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker tožbenega zahtevka nista oprli na določbo razdelka C3 - Posebni dogodki, devetega odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07 tožene stranke;
- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč, da ustni dogovori (zagotovila zavarovalnice) pri zavarovalni pogodbi ne morejo biti relevantna, marveč so relevantna zgolj pisna določila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje
Tožena stranka je tožniku v treh pisnih opozorilih očitala kar šest različnih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, od katerih bi vsaka kršitev zase, v kolikor bi bila izkazana, ob nadaljnji kršitvi predstavljala utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja razmerja iz krivdnega razloga iz 3. alineje drugega odstavka 88. člena ZDR.
sklenitev pogodbe - napake volje - grožnja - neobstoječa pogodba - ničnost - meje revizijskega preizkusa - razlogi za revizijo
Tožnik je trdil, da je pogodbo sklenil (bolje: podpisal) pod vplivom groženj, da je bil žrtev izsiljevanja, da zneska (ki naj bi bil posojilo), v resnici ni nikoli prejel in da je takšna pogodba neobstoječa, sicer pa je tudi nična, ker nasprotuje temeljnim načelom in morali.
Obveznost revidenta je, da ta procesnopravna dejstva jasno in določno navede. Brez tega revizijski preizkus, ali je uveljavljan revizijski razlog podan ali ne, sploh ni mogoč.
Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava Vrhovno sodišče (več) ne preizkuša po uradni dolžnosti. Ker pa tu praviloma ni procesnega gradiva, ki bi bilo predhodno potrebno za vsebinski preizkus, marveč so vse prvine za materialnopravno sklepanje praviloma podane že v izpodbijani sodbi, je torej namen pravila o mejah revizijskega preizkusa tu nekoliko drugačen. Edini razumen namen je tu lahko le ta, da stranka iz množice mogočih pravnih vprašanj v izpodbijani sodbi izlušči tista, ki so zanjo sporna ter se nato Vrhovno sodišče lahko nanje poglobljeno osredotoči in poda tudi odgovor. Nikakor pa ne more biti smisel pravila v tem, da bi bilo Vrhovno sodišče vezano na meje strankine pravne argumentacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Vrhovno sodišče je že velikokrat obrazložilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na neodobravanju postopanja tega sodišča v konkretnem postopku (ali drugih zadevah in postopkih, v katerih je bila udeležena), ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.
Kot je razvidno iz izreka sodbe je obsojeni I. T. na sodišču izrekel naslednje besede, ki so se nanašale na oškodovanca: „Če bo še naprej izzival, ga bom pribil, to naj gre na zapisnik, pri čemer ima vsak človek tolerančni prag“.
Iz izrečenega je mogoče razbrati jasen očitek, ki konkretizira kaznivo dejanje grožnje. Besedna zveza „pribil ga bom“ ob upoštevanju dejstva, da je obsojenec višji in močnejši od oškodovanca ter dejstva, da sta vse prej kot v dobrih medsebojnih odnosih, že po naravi stvari pomeni resno in konkretno grožnjo, ki pri oškodovancu lahko povzroči občutek ogroženosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustreznega dela - ustrezno delovno mesto
Sodišče druge stopnje ni presodilo, da bi morala tožena stranka tožnici ponuditi zasedeno delovno mesto; nasprotno - razlage tožene stranke, da prostih delovnih mest ni bilo (oziroma da so bila zasedena), ni sprejelo. Obrazložilo je, da tožena stranka za razporejanje delavcev na delovna mesta ni imela zakonite podlage. Da je zakonita podlaga kljub temu obstajala, pa tožena stranka niti v reviziji ni navedla.
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela prosta delovna mesta, ki so bila za tožnico ustrezna, oziroma le ta niso bila zakonito zasedena, tožnici pa zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni ponudila, je presoja, da dolžnosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR ni izpolnila in je zato odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pravilna.
sukcesija - pogodba o bančnem depozitu - devizne hranilne vloge - hrvaški varčevalci - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine - odgovornost matične družbe - pristojnosti slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
Toženkina odgovornost za izpolnitev pogodbe o bančnem depozitu ni nasledstveno vprašanje, pač pa civilnopravno razmerje, ki je urejeno v materialnem pravu. Po njem toženka odgovarja za obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njeno podružnico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezno delo - ustrezna zaposlitev - vrsta in stopnja izobrazbe - posebna znanja in veščine
Ustrezna je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu, obenem pa je pomembno tudi to, ali ima delavec dejansko tudi znanja in veščine, ki se zahtevajo in so potrebne za uspešno delo na novem delovnem mestu.
Še posebej, ko gre za vodstvena delovna mesta, delodajalec lahko natančneje določi znanja in veščine, ki jih poleg stopnje in vrste izobrazbe pričakuje od kandidatov. Od njega bi bilo neupravičeno zahtevati, da na delovnem mestu zaposli osebo, za katero oceni, da nima znanj in veščin, ki jih od nje pričakuje in so potrebne za uspešno delo na tem delovnem mestu, kljub temu, da ima ustrezno vrsto in stopnjo izobrazbe.
Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. V času od 30. 9. 2013 do 4. 11. 2013 torej tožena stranka še ni mogla vedeti za odgovorno osebo za zamudo, kot to zmotno zatrjuje tožnica. Šele ko je izključila odgovornost zunanjega izvajalca ali možnost tehnične napake in se hkrati seznanila z zagovorom tožnice, je ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.