priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve
Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti - zahteve za opravljanje dejavnosti
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskem postopku zavarovancev, zavarovanih na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti, ugotavlja le, ali so zaradi ugotovljenih zdravstvenih omejitev še sposobni opravljati svojo registrirano dejavnost oziroma opravljati svojo dejavnost v polnem časovnem obsegu. Zato so za ugotovitev invalidnosti takšnega zavarovanca bistvene tudi dejanske zahteve za uspešno opravljanje dejavnosti.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zastaranje - roki za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Za presojo invalidnosti so pravno pomembne okoliščine v času, ko je prišlo do (trajnih) sprememb tožnikovega zdravstvenega stanja in njegove delazmožnosti. Ker uveljavljanje invalidnosti in pravic na podlagi invalidnosti ne zastara ter ni vezano na časovne roke, zavarovanec ne izgubi pravic na podlagi invalidnosti, čeprav jih, kljub izpolnjenim pogojem, ne uveljavlja in poskuša z drugimi zaposlitvami.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.
Tožnica za kmečko delo (torej svoje delo) ni več sposobna, kar izhaja tako iz mnenja sodnega izvedenca kot mnenj invalidskih komisij in izvida ortopeda. Po oceni psihiatra ni zmožna za prekvalifikacijo in ni primerna za nobeno kmečko delo. Sodni izvedenec je le kot teoretično možnost navedel, da bi tožnica sicer lahko v skrajšanem delovnem času opravljala fizično nezahtevna, npr. pisarniška dela, ki pa ji ga na manjši hribovski kmetiji ne more nihče zagotoviti. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja lahko le ugotovitev, da ni dokazanih objektivnih (torej dejanskih in ne zgolj teoretičnih) možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu.
Mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino.
Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.
invalidnost II. kategorije - dokončnost odločbe - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo - obstoj delovnega razmerja
Določba 139. člena ZPIZ o tem, da so delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije obdržati na delu, lahko predstavlja obveznost delodajalcev le v primeru obstoja delovnega razmerja invalidov. Izraz "obdržati na delu" predpostavlja obstoj delovnega razmerja. Drugačno tolmačenje bi bilo neutemeljeno in bi pomenilo zavzemanje za to, da bi moral delodajalec ponovno zaposliti delavca - invalida, ki mu je že prenehalo delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi.
ZVojl člen 2, 11, 12, 13, 119, 120.ZUS-1 člen 83,86, 92, 107, 107/2.
vojaški vojni invalid - pravica do izplačila invalidnine - prosilec rezident Srbije
Iz 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo listine o samostojnosti in neodvisnosti RS izhaja, da RS zagotavlja v tem členu navedenim uživalcem vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji varstvo njihovih pravic v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ. Tožnica pa nima in v času razglasitve samostojnosti Republike Slovenije tudi ni imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa tudi tožnici je bil z odločbo z dne 10.7.1965 v Srbiji priznan status in odstotek invalidnosti za trajno in ta odločba se v Republiki Sloveniji ni izvrševala.
ZPIZ člen 34, 34/1-3, 123, 186.ZPIZ-1 člen 254, 254/1.
invalid III. kategorije - pravice iz naslova invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja
Glede na izvedeniške ugotovitve je prišlo pri tožniku po izdaji sporne odločbe do razvoja psihotravmatske motnje, ki je skupaj z drugimi posledicami poškodbe v letu 2004 privedla do izgube delovne zmožnosti za pridobitno delo. Takšna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pomeni podlago za spremembo tožnikovih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPIZ lahko velja za naprej, ne more pa vplivati na zakonitost izdaje sporne invalidske odločbe, ki je bila izdana več let pred nastankom in ugotovitvijo te spremembe zdravstvenega stanja. Pravice na podlagi spremenjenega zdravstvenega stanja mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnik navedenih izvidov in mnenj v upravnem postopku ni predložil, zato jih tožena stranka ni mogla upoštevati. Tudi v upravnem sporu jih sodišče prve stopnje zato pravilno ni upoštevalo, saj navedena izvida in mnenji predstavljata tožbeni novoti (3. odstavek 14. člena ZUS).
Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno opredeli do že znane in še dodatne medicinske dokumentacije - dokumentacije, ki je pri prejšnjem mnenju še ni bilo oziroma invalidski komisiji še ni bila znana. Razlog za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem ne more biti sklicevanje na dopolnilno strokovno mnenje izvedenskega organa ene od strank v postopku.
civilni invalid vojne - poškodba zdravja zaradi vojnih dogodkov - brca vojaškega konja
Dogodek, ko je tožnik dobil poškodbe, se je sicer zgodil med vojno, vendar pa brca vojaškega konja, ki je tožniku povzročil poškodbe, ni vojni dogodek, to je krajevno in časovno opredeljeno dogajanje, ki je značilno za delovanje vojskujočih se strani v vojni.
vojni invalidi - rok za uveljavljanje statusa in pravic
V primeru, ko je vložena zahteva za uveljavljanje statusa in pravic na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih iz leta 1995, ne velja rok iz 96. člena tega zakona. Navedena določba namreč omogoča uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida tistim vojnim invalidom, ki tega statusa po prejšnjih predpisih, glede na strožje pogoje, niso mogli uveljaviti. Za to kategorijo oseb je zakonodajalec določil poseben rok - dve leti od uveljavitve zakona.
Iz določbe 2. odstavka 244. člena ZPP ne izhaja dolžnost sodišča, da obvesti stranke o tem, koga namerava določiti za izvedenca, in jim da možnost izjave o tej določitvi. Ta določba predvideva le možnost, da bo sodišče pred takšno odločitvijo tako postopalo ("sodišče lahko da strankam možnost izjave"). Ker torej takšno ravnanje ni predvideno kot dolžnost oziroma obveznost sodišča, opustitev predhodnega obvestila in s tem možnosti predhodne izjave strank o določitvi izvedenca ne predstavlja kršitve postopka. Ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem pride v poštev šele, ko sodišče, ne pa morda stranka, oceni, da je izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (2. odstavek 254. člena ZPP), če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo popraviti z novim zaslišanjem (3. odstavek 254. člena ZPP).
invalidnost - sprememba v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti - ponovno izvedensko mnenje
V 186. členu ZPIZ je glede stanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti dopuščena možnost nastanka sprememb, ki pogojujejo prenehanje ali spremembo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je tožena stranka, ob upoštevanju tožničine relativne mladosti in dalj časa trajajočega zdravljenja, imela podlago za določitev ponovnega izvedenskega mnenja o tožničini invalidnosti s presledkom leta in pol po podaji mnenja invalidske komisije II. stopnje.
status vojaškega vojnega invalida po Zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa vojaškega vojnega invalida po 1. členu ZVVA (1991), saj se mu je zdravstveno stanje poslabšalo kot nevojaški osebi pri opravljanju delovne dolžnosti za obrambo države, opredeljene v 5. členu Zakona o obrambi in zaščiti.
status vojaškega vojnega invalida - priznanje statusa s strani upravnega organa druge republike nekdanje SFRJ - izvrševanje odločbe v RS - uporaba določb Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik državljan Republike Slovenije in da mu je bil status in pravice priznane z odločbo pristojnega upravnega organa v nekdanji Republiki Srbiji, je odločitev o zadevi odvisna le še od vprašanja, ali se je ta odločba na dan 25.6.1991 tudi izvrševala. Izvrševanje odločbe je namreč pogoj za to, da tožnik že uveljavljeni status obdrži, ne glede na pogoje, določene v ZVojI ter za prevedbo pravic po ZVojI. Prav to, da se je odločba, izdana po prejšnjih predpisih, izvrševala z nakazili na naslov tožnikovega stalnega prebivališča v Sloveniji, in sicer vse do februarja 1992, pa izhaja iz dejanskega stanja, navedenega v odločbi upravnega organa prve stopnje. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča za odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 119. člena ZVojI, ni podlage. Pogoja, izvrševanje odločbe, ki jo je izdal organ druge republike nekdanje SFRJ, na dan 25.6.1991, ni mogoče razlagati tako kot ga razlaga tožena stranka (da pogoj ni izpolnjen ker se je odločba izvrševala preko upravnega organa Republike Srbije), saj taka razlaga ni logična in ni v skladu z namenom določbe 1. odstavka 119. člena ZVojI, s katero se izvaja določba 18. člena UZITUL.
status vojnega invalida - zdravniška komisija druge stopnje - izvedenski organ - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče zavrne s strani stranke predlagane dokaze, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne bi mogla vplivati ali za odločitev ni bistvena; zavrnitev dokaznega predloga pa mora ustrezno obrazložiti.
vojni invalidi - status vojnega invalida - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa
Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanje bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje navedenega statusa do uveljavitve ZVojI/95, lahko vložijo v dveh letih po uveljavitvi ZVojI le tiste osebe, ki so tako zahtevo pravočasno vložile po prejšnjih predpisih.