CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30364
ZPIZ člen 124. ZPP (1977) člen 221, 221/3.
sodni postopek - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev - zaposlitev na drugem ustreznem delu delovnega invalida II. in III. kategorije invalidnosti - dejstva, katerih ni treba dokazovati
Po določilu tretjega odstavka 221. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki se po zakonu domnevajo, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom določeno kaj drugega. To določilo pomeni izjemo od pravila po 220. členu ZPP, da obsega dokazovanje vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. Kadar gre za dejstva, ki jih zakon določa za domnevana, sodišču ni treba izvajati dokazov o določenih pravno pomembnih dejstvih, ampak sme ta (domnevana) dejstva vzeti za podlago svoje sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Takšna domneva je na primer uzakonjena v zadnji (16.) alinei prvega odstavka 19. člena novele zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 71/93 - v nadaljevanju ZZZPB), po kateri nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacij oziroma delodajalca, če ne uveljavlja pravic v organizaciji oziroma pri delodajalcu in ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom. Po tem določilu se v primeru, da delavec ni uveljavil predsodnega in sodnega varstva obstoj delavčeve volje ali soglasja iz 1. in 15. alinee za prenehanje delovnega razmerja predpostavlja. Sodišče ob ugotovitvi, da je delavec opustil vložitev pravnih sredstev, šteje za dokazano, da mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji. Samo v takem primeru, ko se na podlagi zakonske presumpcije domneva na obstoj drugega dejstva, se sodišče ni dolžno ravnati po določbi 220. člena ZPP, ampak je vezano le na ugotovitev domnevne baze.
Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim v primeru, če postane njegovo delo zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu trajno nepotrebno - po izteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (prvi odstavek 36.e člena in 12. točka prvega odstavka 100. člena ZDR). Določba 36.d člena omenjenega zakona določa za nekatere delavce, ki so bili po predpisanem postopku določeni za nepotrebne, določene ugodnosti oziroma posebne pravice v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko po prvem odstavku tega zakonskega določila preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem. Soglasje delavca po prvem odstavku 36.d člena ZDR je pravno dejanje, za katero omenjeno določilo predpisuje pravne posledice. Da bi imela volja delavca invalida, da mu zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu delovno razmerje preneha, določene pravne posledice, mora izpolnjevati določene pravne zahteve. To pomeni, da mora biti pravno veljavno izražena, torej razumljivo izjavljena, svobodna in resna. Neizjavljeno soglasje ne more imeti pravnih učinkov. Izražena volja pa mora biti tudi dejanski izraz delavčeve prave volje. Da je soglasje po prvem odstavku 36.d člena ZDR pravno upoštevno, mora biti dano pred izdajo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ne pa sočasno ali celo pozneje.
ZTPVI člen 11, 12, 93, 97, 97/1, 105, 105/4.URS člen 8.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Bolezni v okoliščinah po 12. členu ZTPVI ni mogoče obravnavati kot poškodbo po 11. členu tega zakona. Kadar gre za bolezen v okoliščinah po 12. členu ZTPVI velja petletni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida po določbah 1. odstavka 97. člena tega zakona.
V pojem "zapuščeni vojaški material" iz 3. odst. 2. čl. zakona o civilnih invalidih vojne ne sodijo zapuščeni vojaški objekti, torej nepremičnine, saj ti običajno ne predstavljajo sami na sebi nič večje nevarnosti kot kateri drug opuščen gradbeni objekt.
Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti člen 4. Navodila za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti točka 30. ZTPVI člen 91 - 115.
zvišanje odstotka invalidnosti - vojaški invalid
Če v postopku zvišanja odstotka invalidnosti ni ugotovljeno, katere spremembe okvare organizma vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti in kakšna je ocena teh sprememb, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.
status civilnega invalida vojne - bolezen - cepljenje
Rok iz 13. člena zakona o civilnih invalidih vojne je materialni zakonski rok, zato je s potekom tega roka stranka izgubila pravico za priznanje statusa in pravic CIV na podlagi okvare organizma zaradi bolezni.
V okoliščinah, ko je posameznik, ki se zaveda nevarnosti poškodb z vojaškim materialom, ki ga je kot zapuščenega našel in prenesel, da ga uporabi za določen namen (ali da namenoma poškoduje koga drugega ali da ga priložnostno uporabi, pa pri tem zaradi neprevidnosti nastane nehotena škoda), nastala škoda, ni mogoče šteti kot posledico zapuščenega vojaškega materiala v smislu 2. odstavka 2. člena ZCI.
status mirnodobnega vojaškega invalida - zvišanje odstotka invalidnosti
Postopek v zvezi z zahtevo za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti po določbi 1. odstavka 107. člena ZTPVI se po določbi 4. odstavka 107. člena ZTPVI začne, če vojaški invalid dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico. Po določbi 5. odstavka 107. člena ZTPVI se šteje, da je dokazano kot verjetno, da je nastala navedena sprememba po 4. odstavku tega člena, če vojaški invalid o tem predloži mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija na podlagi tega mnenja in druge medicinske dokumentacije da mnenje, da je verjetno izkazana sprememba iz 1. odstavka tega člena (spremembe pri invalidu, ki vplivajo na njegove pravice, določene z dokončno odločbo). To pomeni, da mora invalid svoji zahtevi predložiti mnenje zdravnika specialista, da je prišlo do povečanja njegove bolezni oz. okvare zdravstvenega stanja, za katero ima z dokončno odločbo priznano invalidnost in pravice, ki iz tega izvirajo, nato pa na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije upravni organ izda odločbo.
Kot vojaški material je mogoče šteti le material, ki je neposredno namenjen za bojno delovanje, kar apno, ki se predvsem uporablja kot gradbeni material, ni. Zato statusa civilnega invalida vojne ni mogoče priznati osebi, ki se je poškodovala z apnom.
Okvare zdravja, ki je zdravniška komisija druge stopnje ni upoštevala pri oceni invalidnosti, ni mogoče upoštevati kot podlago za priznanje vojaške invalidnosti, ker ta okvara ni nastala v pravno relevantnih okoliščinah za priznanje vojaške invalidnosti.
izredna pravna sredstva - revizija – dovoljenost revizije - postopek v socialnih sporih
Tudi če se pravica do invalidnine za telesno okvaro uveljavlja skupaj z drugimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, revizija po 37. členu ZDSS zoper ta del zahtevka ni dovoljena, in se jo kot tako zavrže.
Na podlagi dejstva, da do poškodbe organizma ni prišlo ob najdbi vojaške puške, ampak kasneje v domači hiši, še ni mogoče zaključiti, da nastala okvara organizma ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, ne da bi bila upoštevana starost poškodovane osebe (otrok) in ugotovljeno, ali je puška bila ves čas v njegovi sferi ali ne.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker revident pred 31.5.1992, saj je bil takrat še uživalec invalidske pokojnine, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, sploh ni mogel pridobiti pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ker pač na drugem ustreznem delu ni delal, mu tudi ni bilo mogoče priznati pravic, niti voditi postopka, po določilih zakona, veljavnega pred 1.4.1992. Šele, ko je 1.6.1992 pričel opravljati drugo ustrezno delo, je bilo mogoče ugotavljati, da prejema na njem manjšo plačo, kot bi jo prejemal, če bi še naprej opravljal svoje delo. In šele takrat je bilo mogoče pričeti postopek, za izračun sicer že priznane pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Zato mu je bilo nadomestilo pravilno odmerjeno v skladu z določbami 134. do 137. člena ZPIZ, veljavnega od 1.4.1992 dalje.
Z dokončno odločbo ugotovljenega odstotka vojaške invalidnosti po 1. odstavku 26. člena zakona ni mogoče povečati zaradi poslabšanja bolezni oz. okvare, ker je to z zakonom izključeno.
status civilnega invalida vojne - okvare, zadobljene zaradi vojnih dogodkov
Okvare (izpah kolka), ki jo ima stranka že od rojstva leta 1942, zanjo pa se je začela zdraviti šele devet let po končani vojni in je ob začetku tega zdravljenja zdravniku izjavila, da je v redu hodila do letošnje zime, ni mogoče šteti za trajno in funkcionalno okvaro organizma, zadobljeno zaradi vojnih dogodkov.
status mirnodobnega vojaškega invalida - rok za vložitev zahteve
V času izdaje odločbe organa prve stopnje veljavni zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki je veljal do 1.1.1996, je v 1. odstavku 97. člena določal, da se zahteve za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida na podlagi okvare organizma, ki je nastala zaradi bolezni, zadobljene v okoliščinah iz 1., 2. in 3. odstavka 12. člena istega zakona, lahko vloži takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta in tega zakonitega roka ni mogoče podaljšati. Pravočasna vložitev zahteve bi bila pogoj za uvedbo postopka za uveljavljanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida.
pravice delovnih invalidov II. in III. kategorije invalidnosti - uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da revident za opravljanje svojega dela ni več sposoben, da pa še vedno lahko v polnem delovnem času, brez neposredne nevarnosti za poslabšanje invalidnosti, opravlja razna fizična dela, ki jih opravlja pretežno sede ali izmenoma sede in stoje, pri čemer ni zmožen za dela, kjer bi moral prenašati bremena težja od 8-10 kg, kar pomeni, da je še vedno invalid III. kategorije invalidnosti, so mu bile pravice, kot zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, priznane v skladu z veljavnimi predpisi.
odmera invalidske pokojnine - dodatek na invalidnost
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik zaradi zmanjšane delovne zmožnosti postal delovni invalid že 13.10.1988 (II. kategorija invalidnosti) s priznanimi ustreznimi pravicami za ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem pravica do invalidske pokojnine pa je bila pri njem ugotovljena šele od 1.3.1993 dalje, ko mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi ustreznih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnju pravilno odločili, da pripada tožniku pravica do dodatka na invalidnost samo v višini 10 %, ker je ob nastanku invalidnosti presegel 58 let starosti.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.