izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča
Z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izredni odpovedi, ne more utemeljevati tudi predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka se dokazuje z okoliščinami, zaradi katerih je ugotovljena kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja tako resna, da utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožjo sankcijo. Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (torej že zato razlogi, ki so do odpovedi privedli, ne štejejo), pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno.
ZUP člen 214, 251, 254. ZJU člen 24, 39, 39/1, 149, 149/1, 149/1-3.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/2, 334, 334/2, 383. ZST-1 člen 37.
umik revizije - vračilo sodne takse - stroški odgovora na revizijo - (ne)potrebni stroški za revizijo
Če stranka umakne revizijo, sodišče ugotovi umik pravnega sredstva.
Določbi drugega odstavka 158. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP se ne izključujeta, zato je treba za priznanje stroškov odgovora na revizijo, ki je bila umaknjena, preizkusiti, ali so bili ti potrebni.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da v primeru, ko se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja s pomočjo hipotetične najemnine (kakršen je tudi obravnavani primer), izgubljeno korist predstavlja hipotetična najemnina, zmanjšana za stroške, ki bi v takem primeru bremenili upravičenca.
Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
vročanje – nadomestna vročitev – zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve
Ugotovitve sodišča prve stopnje in okoliščine, v katerih je bila vročena obsojencu sodba sodišča druge stopnje, ne dopuščata upoštevnega dvoma, da vročitev ni bila pravilno opravljena.
Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Vendar je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Ker je bila najemna pogodba realizirana in so izpolnjeni pogoji iz 58. člena OZ, je veljavna tudi glede nepremičnine, za katero sta se pogodbeni stranki sicer dogovorili, a v pogodbi (pomotoma) ni bila izrecno navedena.
presoja pritožbenih navedb – arbitrarnost – pravica do pravnega sredstva
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018306
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja relevantnosti preverjanja pravilnosti diagnoze in s tem povezanih očitkov materialnega in procesnega prava.
pogodba o preužitku - razdrtje pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Toženca sta izvrševala prevzete pogodbene obveznosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).
ZPP člen 286, 286/4, 292, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 152.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca del - nesreča pri delu - prenos odgovornosti - odgovornost prevzemnika del - kooperant - dejansko stanje - nova dejstva in novi dokazi - dokazni predlog - zaslišanje priče - naslov prebivališča priče - prekluzija - ponovno odprtje glavne obravnave - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba
Ob dejanski ugotovitvi, da delovni proces na stroju ni prešel v sfero prevzemnika, pač pa je bil sestavni del skupnega delovnega procesa, katerega so vsakodnevno usmerjali, nadzirali in odrejali delavci druge toženke na skupnem delovišču, je materialnopravno pravilna odločitev, da do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti, ni prišlo, saj prevzemnik ob opravljanju dejavnosti ni v celoti prevzel tudi nadzora nad nevarno stvarjo.
Kljub temu, da glavni je namen pravil o prekluziji udejanjanje načela koncentracije in pospešitve postopka, to ne pomeni, da stranka lahko časovno neomejeno navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kadar to ne pomeni podaljšanja postopka oziroma kadar to ne bi zavleklo reševanja spora.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 243, 342/3-4. ZDen člen 66, 66/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
izbrisna tožba - predpostavke izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku
Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe
Glede na vsebino določb prvega odstavka 11. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP), mora biti tajnost podatka v vsakem primeru določena, bodisi ob njegovem nastanku bodisi ob določitvi posamezne naloge za naprej.
kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – nadaljevano kaznivo dejanje – ne bis in idem – res iuidicata
Za dejanja, inkriminirana pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče tvoriti nadaljevanega kaznivega dejanja. Teza zagovornika, da bi moral obsojenec za ta dejanja biti oproščen obtožbe, ker je bil za istovrstna kazniva dejanja tudi v prejšnjem sojenju oproščen, ker mu ni bilo mogoče očitati naklepa, ni pravilna: 1) ker ne gre za situacijo ne bis in idem v zvezi s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in 2) ker tudi takrat, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje nedokazanost posameznih dejanj (faktov) nadaljevanega kaznivega dejanja nima učinka res iudicata za ostala dokazana dejanja. Dejanske ugotovitve glede obstoja enega dogodka, se ne morejo raztezati po nekem procesnem avtomatizmu na vprašanje obstoja drugih dogodkov - dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – branje zapisnika o izpovedbi prič – načelo neposrednosti – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Čeprav sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določbo prvega odstavka 1. točke 340. člena ZKP, bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na izpovedbo priče H. C., ni bila storjena.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlog za dvom v objektivno nepristranskost sodišča je lahko okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev v tisku - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.