ZUP člen 214, 251, 254. ZJU člen 24, 39, 39/1, 149, 149/1, 149/1-3.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - okoliščine in interesi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča
Z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izredni odpovedi, ne more utemeljevati tudi predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka se dokazuje z okoliščinami, zaradi katerih je ugotovljena kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja tako resna, da utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožjo sankcijo. Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (torej že zato razlogi, ki so do odpovedi privedli, ne štejejo), pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/2, 334, 334/2, 383. ZST-1 člen 37.
umik revizije - vračilo sodne takse - stroški odgovora na revizijo - (ne)potrebni stroški za revizijo
Če stranka umakne revizijo, sodišče ugotovi umik pravnega sredstva.
Določbi drugega odstavka 158. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP se ne izključujeta, zato je treba za priznanje stroškov odgovora na revizijo, ki je bila umaknjena, preizkusiti, ali so bili ti potrebni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007960
ZKP člen 228, 334, 334/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 395, 395/1. KZ-1 člen 208, 208/1, 208/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb – vpliv na zakonitost – zahteva za varstvo zakonitosti – sugestivno vprašanje – kršitev kazenskega zakona – zatajitev – zakonski znaki
Od sodišča druge stopnje ni mogoče zahtevati, da bi izrecno odgovorilo na vsako pritožbeno navedbo, če se ta ne veže na odločilna dejstva.
Kaznivo dejanje zatajitve po 208. členu KZ-1 praviloma temelji na civilnopravnem razmerju, na podlagi katerega je storilcu zaupana tuja premična stvar, ki pa v primeru kršitve pogodbe lahko preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju pogodbe očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari, torej da si je zaupano stvar prilastil tako, da jo je obdržal kot svojo lastnino.
načelo enakosti pred zakonom – odmera kazni – obteževalne in olajševalne okoliščine – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin
Iz ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v razmerju do vsakega posameznika. Načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za neenako obravnavanje, ob enakem dejanskem stanju pa ne sme priti do različnih odločitev. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je strožja odmera kazni vložniku zahteve za varstvo zakonitosti utemeljena z drugačno, odločilnejšo vlogo, ki jo je pri izvršitvi kaznivega dejanja imel v primerjavi s soobsojencem.
kriva ovadba – znaki kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – predlog za kazenski pregon
Vložnica ne more uspeti s trditvijo, da kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 ni mogoče storiti v primerih, ko gre za ovadbo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, saj je to predlagalni delikt. Predlog je procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu, sicer pa se tudi pri teh deliktih storilec preganja po uradni dolžnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - zastopanje stranke v postopku - zavrnitev predloga za delegacijo pristojnosti
V predlogu tretjega nasprotnega udeleženca problematizirano vprašanje ustreznosti zastopanja predlagateljev, katerih pooblaščenec (D., d. d.) se ob izdelavi elaborata naj ne bi mogel nepristransko in s tem enakovredno zavzemati tudi za koristi tretjega nasprotnega udeleženca, ne more biti podvrženo preizkusu v delegacijskem postopku; v nobenem primeru pa ne more biti razlog za prenos pristojnosti v pomenu citirane določbe 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj se za tretjega nasprotnega udeleženca sporni procesnopravni položaj zgolj s prenosom pristojnosti na (katero koli) drugo stvarno pristojno sodišče ne bi v ničemer spremenil.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 339, 339/1, 339/2-2. ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - nadstandardna preživnina - omejitev višine preživnine - varstvo koristi otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - skupno premoženje razvezanih zakoncev - izločitev sodnika
Tožnica toženčevo ugodnejše materialne in pridobitne zmožnosti utemeljuje s predmeti, ki po njenih trditvah spadajo v skupno premoženje obeh pravdnih strank, in jih že zato ni mogoče v celoti avtomatično pripisati izključno pridobitni sposobnosti toženca, kar želi z revizijo uveljaviti tožnica. Tudi morebitni plodovi, pridobljeni iz predmetov skupnega premoženja (najemnina), gredo pri opredelitvi pridobitne sposobnosti zavezancev v breme obeh titularjev. Nezmožnost pobiranja plodov iz tega premoženja, opustitev pridobivanja plodov (ki v konkretnem primeru ni zatrjevana) ali odsvajanje predmetov iz skupnega premoženja pa se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti upošteva v breme tistega zavezanca, ki je takšno stanje povzročil (npr. da je s svojim ravnanjem sprožil ukrepe zavarovanja, ki onemogočajo poslovanje s tem premoženjem).
Otrokove potrebe pri določitvi preživnine je v primerih tako imenovanih nadstandardnih preživnin dopustno omejiti zaradi varstva njegove koristi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018289
OZ člen 133, 183. URS člen 34, 35, 39. EKČP člen 10, 10/2. ZPP člen 367, 367/3.
dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - izjava kot trditev o dejstvih - izjava kot mnenje - kontekst izjave - javni razpis za dobavo medicinske opreme - razprava o pravilnosti javnega razpisa - javni interes
Celoten kompleks konkretne zadeve vsebuje zadostno podlago za dobro vero v resničnost bistvenega dela sporne izjave (da je tožnica razpolagala z notranjimi informacijami), zato je ni pravilno razumeti kot očrnitev tožnice, temveč predvsem kot upravičen prispevek k razpravi o pravilnosti javnega razpisa, ki je v javnem interesu, pa tudi kot odziv na očitke (tudi tožničine) na račun toženčevega podjetja v zvezi z istim razpisom. V okoliščinah konkretnega primera ima zato prednost toženčeva svoboda izražanja.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – nadaljevano kaznivo dejanje
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Zatrjevano nasprotje med izrekom prvostopenjske sodbe in razlogi drugostopenjske sodbe ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj se ta procesna kršitev lahko nanaša le na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo iste sodbe.
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 78, 79, 80. KZ-1 člen 18, 19.
krajevna pristojnost – kraj storitve prekrška
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007888
ZKP člen 420, 420/5. KZ-1 člen 31, 31/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve - izčrpanje pravnih sredstev - samovoljnost - pravna zmota – kršitev kazenskega zakona
Pritožnik mora v pritožbi konkretno navesti pomanjkljivosti sodbe in vsako pritožbeno trditev obrazložiti s konkretnimi dejstvi. Ne zadostuje, da se sklicuje na svoje navedbe v prejšnji pritožbi.
Od storilca, ki delno pozna pravno pravilo, je utemeljeno pričakovati, da mora in more svoje znanje pravil dopolniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018173
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
kršitev kazenskega zakona – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen zaničevanja – svoboda izražanja – javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 243, 342/3-4. ZDen člen 66, 66/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
izbrisna tožba - predpostavke izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku
Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
ZPP člen 286, 286/4, 292, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 152.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca del - nesreča pri delu - prenos odgovornosti - odgovornost prevzemnika del - kooperant - dejansko stanje - nova dejstva in novi dokazi - dokazni predlog - zaslišanje priče - naslov prebivališča priče - prekluzija - ponovno odprtje glavne obravnave - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba
Ob dejanski ugotovitvi, da delovni proces na stroju ni prešel v sfero prevzemnika, pač pa je bil sestavni del skupnega delovnega procesa, katerega so vsakodnevno usmerjali, nadzirali in odrejali delavci druge toženke na skupnem delovišču, je materialnopravno pravilna odločitev, da do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti, ni prišlo, saj prevzemnik ob opravljanju dejavnosti ni v celoti prevzel tudi nadzora nad nevarno stvarjo.
Kljub temu, da glavni je namen pravil o prekluziji udejanjanje načela koncentracije in pospešitve postopka, to ne pomeni, da stranka lahko časovno neomejeno navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kadar to ne pomeni podaljšanja postopka oziroma kadar to ne bi zavleklo reševanja spora.
Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Vendar je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Ker je bila najemna pogodba realizirana in so izpolnjeni pogoji iz 58. člena OZ, je veljavna tudi glede nepremičnine, za katero sta se pogodbeni stranki sicer dogovorili, a v pogodbi (pomotoma) ni bila izrecno navedena.
presoja pritožbenih navedb – arbitrarnost – pravica do pravnega sredstva
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje, med drugim tudi iz razloga smotrnosti. Ni nujno, da se pritožbeno sodišče vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, prav tako ni potrebno, da ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo oziroma jih ni prezrlo.