CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018211
SPZ člen 49. OZ člen 190.
darilo - izvirni pridobitni način - izvedeni pridobitni način - odpadla pravna podlaga - kondikcija - nagib za darilo - prehod nagiba v podlago darila - sklepčnost tožbe - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi, ki temelji na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987, je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati, darovalec pa pridobi možnost uveljaviti kondikcijski zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018306
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravnika - psihiater - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva diagnoza - postavitev diagnoze brez pregleda pacienta - pravilnost diagnoze - duševna bolezen
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja relevantnosti preverjanja pravilnosti diagnoze in s tem povezanih očitkov materialnega in procesnega prava.
pogodba o preužitku - razdrtje pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Toženca sta izvrševala prevzete pogodbene obveznosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku (potrjena s strani pritožbenega sodišča) materialnopravno pravilna (drugi odstavek 568. člena Obligacijskega zakonika).
kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – nadaljevano kaznivo dejanje – ne bis in idem – res iuidicata
Za dejanja, inkriminirana pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, sploh ni mogoče tvoriti nadaljevanega kaznivega dejanja. Teza zagovornika, da bi moral obsojenec za ta dejanja biti oproščen obtožbe, ker je bil za istovrstna kazniva dejanja tudi v prejšnjem sojenju oproščen, ker mu ni bilo mogoče očitati naklepa, ni pravilna: 1) ker ne gre za situacijo ne bis in idem v zvezi s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja in 2) ker tudi takrat, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje nedokazanost posameznih dejanj (faktov) nadaljevanega kaznivega dejanja nima učinka res iudicata za ostala dokazana dejanja. Dejanske ugotovitve glede obstoja enega dogodka, se ne morejo raztezati po nekem procesnem avtomatizmu na vprašanje obstoja drugih dogodkov - dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – branje zapisnika o izpovedbi prič – načelo neposrednosti – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Čeprav sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določbo prvega odstavka 1. točke 340. člena ZKP, bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na izpovedbo priče H. C., ni bila storjena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe
Glede na vsebino določb prvega odstavka 11. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP), mora biti tajnost podatka v vsakem primeru določena, bodisi ob njegovem nastanku bodisi ob določitvi posamezne naloge za naprej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlog za dvom v objektivno nepristranskost sodišča je lahko okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na pristojnem sodišču.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja
Z nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018216
OZ člen 7. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 23, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica v pričakovanju - nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - zloraba pravic - izločitvena pravda - tožba za nedopustnost izvršbe tretjega - konkurenca pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva
Tožnik s tem, ko svoje (so)lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo in je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, ni zlorabil pravice do sodnega varstva (kot materialnopravno zmotno zaključujeta sodišči prve in druge stopnje), ker vknjižba (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bila njegova dolžnost in tudi ne bi bilo nič drugače, če bi se vpisal v zemljiško knjigo. Lastninska pravica v pričakovanju namreč prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje razžalitve - razžalitev v tisku - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Navedbe so zasebnega tožilca lahko prizadele, lahko jih je dojel tudi kot žaljive, vendar pa iz njihove vsebine ni razviden namen zaničevanja, ki je predpogoj, da se kaznivo dejanje storjeno po tisku po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 lahko opredeli kot protipravno.
vročanje – nadomestna vročitev – zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve
Ugotovitve sodišča prve stopnje in okoliščine, v katerih je bila vročena obsojencu sodba sodišča druge stopnje, ne dopuščata upoštevnega dvoma, da vročitev ni bila pravilno opravljena.
Četudi je poskus kaznivega dejanja pranja denarja inkriminiran kot dokončano kaznivo dejanje, velja tudi v tem primeru določba prvega odstavka 34. člena KZ-1, ki določa, da gre za poskus šele z začetkom izvrševanja naklepnega kaznivega dejanja. To pomeni, da mora storilec z objektivnim, navzven vidnim ravnanjem (vsaj) začeti izvrševati znake kaznivega dejanja in ne zadošča njegova odločitev, da bo storil določeno kaznivo dejanje.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da v primeru, ko se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja s pomočjo hipotetične najemnine (kakršen je tudi obravnavani primer), izgubljeno korist predstavlja hipotetična najemnina, zmanjšana za stroške, ki bi v takem primeru bremenili upravičenca.
Zoper poročilo nadzornega odbora občine in s tem v zvezi zatrjevano kršitvijo procesnih pravic iz 22. člena Ustave RS ni sodnega varstva.
Čeprav naj bi poročilo nadzornega odbora kršilo tudi tožničine pravice iz 21. in 34. člena Ustave, pa tožbeni predlog za odpravo poročila ni zahtevek v smislu prvega odstavka 134. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato nepravilno štelo, da je tožnica zahtevala sodno varstvo na podlagi omenjene določbe in da je pristojno pravdno sodišče.
Tožnica bi poročilo lahko izpodbijala šele, če bi bili zoper njo na podlagi poročila odrejeni ukrepi, sama pa bi menila, da so bili sprejeti s kršitvijo njenih pravic. To pa izključuje sodno varstvo zoper poročilo tudi po 4. členu ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/2.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - položaj stranskega udeleženca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanje, ki ga revidentka navaja ne konkretizira pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in katere njene pravice, ki jih lahko varuje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, naj bi bile pri tem prizadete.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/2. ZUP člen 87, 87/1, 87/2, 89, 91, 91/3, 171, 171/1. ZPP člen 111.
pravočasnost tožbe - vročitev pravni osebi - fizična vročitev - oseba pooblaščena za sprejem dokumentov - vročilnica kot javna listina - preklic pooblastila za prevzem - prenehanje pogodbe o opravljanju poštno kurirskih storitev - notranje razmerje - dokazovanje dejanskega prejema dokumenta - dokazno breme
Četudi bi tožeča stranka izkazala, da je bila sporna odločba dejansko vročena nepoblaščeni osebi 8. 9. 2015, to še ne pomeni, da je zato avtomatično šteti, da je sporno odločbo dejansko prejela šele dan kasneje, to je 9. 9. 2015, kot to zatrjuje. Datum sprejemne štampiljke, odtisnjen na odločbi, in datum njenega vnosa v sistem za evidentiranje dohodne pošte namreč sama po sebi dejanskega datuma prejetja in s tem dejanske seznanitve s sporno odločbo tožene stranke ne potrjujeta oziroma sta sama za sebe irelevantna.
ZP-1 člen 51, 51/2, 155, 155/1-8. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - prekrškovni organ - stvarna pristojnost - parkiranje
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je lahko storjena v izreku ali obrazložitvi odločbe, ne pa z navedbo v uvodu, da je prekrškovni organ o prekršku odločil po uradni dolžnosti, čeprav naj bi se postopek dejansko začel na podlagi predloga oškodovanke.
pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazna predloga za pribavo spisov, ki se ne nanašata na dogajanje na policijski postaji, temveč na drug historični dogodek, kot je obravnavan v tem postopku.
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“ (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). V okviru te kršitve se lahko presoja le očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih ni zavzel stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje – pravnomočnost – nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje pritožbe
Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk, se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka (seveda znotraj predpisanega roka) lahko ponovno vloži. Iz tega razloga storilčeva pritožba ni mogla imeti suspenzivnega učinka glede nastopa pravnomočnosti sodbe, zoper katero je bila vložena.
načelo materialne resnice – skrajna sila – pravice obrambe – trditveno in dokazno breme
Sodišče je obstoj skrajne sile, če storilec oziroma njegova obramba v svojem dokaznem predlogu izkaže, da je njen obstoj verjeten, dolžno do konca preveriti.