Zakonodajalec je kot prekršek določil vsako posamezno kršitev določb 134. in 135. člena ZDR-1. To pomeni, da je vsako posamezno neizplačilo plače treba opredeliti kot prekršek, četudi je večkratna istovrstna kršitev storjena na škodo istega delavca.
Če stranka umakne revizijo, sodišče ugotovi umik pravnega sredstva.
Določbi drugega odstavka 158. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP se ne izključujeta, zato je treba za priznanje stroškov odgovora na revizijo, ki je bila umaknjena, preizkusiti, ali so bili ti potrebni.
Prekrškovni organ je storilca prekrška pozval, da vlogo dopolni s podpisom, ob tem pa ni določil roka, v katerem je dolžan to storiti, zato je treba šteti, da je storilec prekrška ugovor vložil pravočasno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 40, 40/1. ZPP člen 325, 325/1.
pritožba - predlog za dopolnitev sodbe - primerna uporaba ZPP - dopustnost dopolnilne sodbe v upravnem sporu
Določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. člen do 327. člen) v upravnem sporu, glede na okoliščine, kakršne so v obravnavani zadevi in glede na naravo odločanja v upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta, ni mogoče primerno uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018226
ZPN člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 26671, ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni mogoče originarno pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali z gradnjo na tujem.
Gradbena dovoljenja, lokacijsko in uporabno dovoljenje ali drugi upravni akti ne glede na to, ali so se nanašali (tudi) na sporno nepremičnino, že po svoji naravi niso mogli odločiti o njuni pravici uporabe oziroma lastninski pravici, odločali so namreč o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov. Če so se organi v postopku njihove izdaje ukvarjali tudi z vprašanjem lastninske pravice oziroma pravice uporabe prvotnih tožnikov, so to reševali le v okviru predhodnega vprašanja, ki nima učinka pravnomočno razsojene stvari. Na njihove ugotovitve pravdno sodišče ni vezano.
Soglasje k prenosu pravice uporabe mora biti jasno in nedvoumno, njena pridobitev pa je praviloma odplačna.
pritožba - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - pravočasnost tožbe - napačen naslov sodišča - prava neuka stranka
Vložitve tožbe na naslov, na katerem Upravno sodišče že od leta 2007 ne posluje več, ni mogoče pripisati nevednosti tožnice. Ne glede na to, da je tožnica laik oziroma prava neuka stranka, bi se morala o pravilnem naslovu sodišča predhodno prepričati v katerikoli od podatkovnih baz in evidenc, ki so dostopne javnosti.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - (le) vsebinski razlogi - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi
revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - rok - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v predalčnik - odvetnik - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že presodilo, da sodbe sodišča druge stopnje ni treba vročati po pravilih o 142. členu ZPP, ker ne gre za nobeno izmed vlog, naštetih v prvem odstavku tega člena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDoh-2 člen 9, 90/3, 95, 95-9, 98, 98/6. ZUstS člen 44. ZDavP-2 člen 3.
dovoljenost revizije - davek na dividende - pripis dobička deležem družbenikov v osebnih družbah - razveljavitev zakona - učinkovanje razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočnost - že izpolnjena davčna obveznost - zahteva za vračilo obresti - že rešeno pravno vprašanje
Ker je o postavljenem pravnem vprašanju glede učinkovanja razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014 na izpolnjene davčne obveznosti že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odvetnik - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dolžnost odvetnika varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka - priglasitev stranske intervencije Odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih so na splošno opredeljeni njen položaj in naloge, upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim delom odločbe tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Podatek, ali je (oziroma ni) neka oseba vpisana pri določeni šoli kot njen diplomant, je osebni podatek te osebe.
Čeprav pri opravljanju odvetniškega poklica lahko nastajajo zbirke (osebnih) podatkov in so (nekateri) odvetniki v register zbirk osebnih podatkov pri toženi stranki tudi vpisali zbirke podatkov, ki jih vodijo, pa vsak posamezen osebni podatek, do katerega pride odvetnik pri opravljanju svojega poklica, ne predstavlja že tudi strukturiranega niza podatkov, torej zbirke osebnih podatkov, in pridobitev takega osebnega podatka ne pomeni avtomatično tudi njegove obdelave. Da bi šlo za obdelavo zbirke osebnih podatkov, bi morali biti izpolnjeni pogoji iz 3. in 5. točke 6. člena ZVOP-1, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Posledično revident kot odvetnik v tem primeru ni upravljalec osebnih podatkov iz 8. točke 6. člena ZVOP-1.
ZZDej člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 64, 64/2. ZJZP člen 3, 3/1, 26, 26-1, 63, 64, 64/2.
dovoljena revizija - zdravstvena dejavnost - odločba o izbiri koncesionarja - koncesijska pogodba - odprava odločbe - nesorazmeren poseg v pridobljene pravice - ugotovitvena sodba o nezakonitosti odločbe o izbiri koncesionarja - javno-zasebno partnerstvo
ZJZP tudi koncesijsko razmerje obravnava kot razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem javni partner podeli zasebnemu pravico opravljati storitve, ki so v javnem interesu, konkretno zdravstveno dejavnost, kadar se ta opravlja kot javna služba na podlagi koncesije (drugi odstavek 3. člena ZZDej). Zato se v teh primerih glede vprašanj, ki v ZZDej niso urejena, subsidiarno uporablja ZJZP.
Vprašanje nesorazmernosti iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1 je materialnopravno vprašanje in pomeni, da je treba posledice odprave presojati ne le z vidika pravnega položaja osebe, ki je z odločbo pridobila pravico (izvajati javno službo kot koncesionar) in jo že izvršuje, ampak tudi z vidika prizadetosti tožnika, ki je v upravnem sporu kot kandidat na javnem razpisu zahteval odpravo odločbe o izbiri koncesionarja, ter z vidika prizadetosti javnega interesa. Šele ob tehtanju vseh v konkretnem primeru udeleženih interesov je mogoče ugotoviti (ne)sorazmernost posega.
zastavna pogodba - posojilo - zastava tuje nepremičnine - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - neveljavni pravni posel - ničnost - neobstoječi pravni posel - zavezovalni pravni posel - razpolagalna sposobnost
OZ ureja dve obliki neveljavnih pravnih poslov: izpodbojne in nične. V teoriji in v sodni praksi se opredelitev neobstoječega pravnega posla uporablja za primere, ko pogodba sploh ne nastane, to je tedaj, ko med pogodbenimi strankami ni doseženo soglasje, v primerih nesporazuma (disenza) in v primerih, ko izjavo volje poda absolutno pravno nesposoben subjekt.
Vrhovno sodišče dodaja, da je njegovo ustaljeno stališče, da razpolagalno nesposobnost sanira dobra vera pridobitelja.
Pravilno je namreč stališče nižjih sodišč, da sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (s tožbo).
ZMed člen 26, 26/4, 27, 31, 31/1, 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 360, 361/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - zmotna uporaba materialnega prava - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - mediji - objava popravka - odklonilni razlogi - povezava med objavljenim obvestilom in popravkom
Dolžnost opredelitve pritožbenega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, na kar je treba pri odločanju o pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče meni, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati.
Temeljni pogoj za objavo popravka je, da se nanaša na predhodno objavljeno besedilo.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba - sporno pravno razmerje - težko popravljiva škoda
Predlagana začasna ureditev stanja (naj se poimensko določeni gradbeni inšpektorici začasno prepove nadaljnje delo v navedeni inšpekcijski zadevi do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu) se ne nanaša na sporno pravno razmerje. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je ugotovitev inšpektorice, da ni razlogov za ustavitev inšpekcijskega postopka.
Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je škoda izkazana z nestrokovnim in protipravnim ravnanjem imenovane gradbene inšpektorice, saj so eventualne kršitve določb postopka ali materialnega prava lahko predmet preizkusa v upravnem pritožbenem postopku (oziroma z drugimi pravnimi sredstvi).
Iz ZUP jasno izhaja dolžnost stranke v postopku, da v primeru, če se odloči za postavitev pooblaščenca, ki v upravnem postopku ni obvezen, skrbi tako za njegovo izbiro kot tudi za to, da je z vsemi pomembnimi okoliščinami razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem seznanjen upravni organ (55. do 58. člen ZUP). Upravni organ ni dolžan sam ugotavljati okoliščin, ki se nanašajo na pooblaščenca in ki lahko vplivajo na zastopanje v upravnem postopku, temveč je v tem odvisen od pooblaščenca samega ter stranke, katerima je ta dolžnost naložena z zakonom. Navedeno dolžnost tako utemeljuje tudi splošno načelo iz 11. člena ZUP, po katerem morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Tako je tudi v primeru okoliščin, ki vplivajo na procesno sposobnost pooblaščenca, stranka dolžna sporočiti organu te spremembe in preklic oziroma vsebino novega pooblastila - seveda čim prej oziroma v času, ki ne ovira postopka in uresničevanja njenih pravic.
ZUP sicer izrecno ne ureja, da je stranka dolžna o smrti pooblaščenca oziroma zakonitega zastopnika pooblaščene pravne osebe, ki vpliva na poslovno sposobnost slednje, seznaniti upravni organ, ki vodi postopek, vendar to izhaja iz navedene splošne dolžnosti seznanjanja organa. Tako tudi opustitev te obveznosti ne more biti stranki v korist, npr. s tem, da bi si s podaljševanjem procesnih rokov izboljševala svoj pravni položaj, in v morebitno škodo javnega interesa ali drugih strank v postopku, ki so svoje procesne obveznosti zakonito izpolnjevale.
V obravnavani zadevi je zaradi opustitve dolžnega ravnanja pritožnice treba torej šteti, da je bila vročitev odločbe pritožnici po družbi pooblaščenki s strani upravnega organa veljavno opravljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVPNPP člen 3, 4, 5, 12. ZVPot člen 28. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvari
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.