rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva umika vloge
Šteje se, da je sodna taksa plačana na dan, ko je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča (prvi odstavek 6.a člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1), če zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 pa določa, da se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, a je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - odstop od sodne prakse - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - prodajna pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim toženka ni zadostila. V predlogu namreč ni navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red kot celoto, ni natančno in konkretno navedla okoliščin domnevnih postopkovnih kršitev, niti ni izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - trajanje
Tožena stranka je sicer res za delo, ki se je končalo v dveh mesecih, sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas šestih mesecev. Vendar pa vrsta pomembnih okoliščin to opravičuje.
Ob dejstvu, da je bilo delo, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zaključeno pred potekom določenega časa, je tožena stranka tožniku lahko odredila druga ustrezna dela in mu na ta način zagotovila delo do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Takega ravnanja tožene stranke ni mogoče šteti za zlorabo.
denarna socialna pomoč - vračilo prejete pomoči - razveljavitev odločbe - izredno pravno sredstvo - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določba 46. člena ZSVarPre temelji na pooblastilu iz 158. člena URS o tem, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, in po postopku, določenih z zakonom.
Določba 46. člena ZSVarPre je v razmerju do določb ZUP o izrednih pravnih sredstvih specialna in v celoti zadošča, da pristojni organ (v konkretnem primeru CSD) lahko odpravi ali razveljavi svojo prejšnjo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči, če je upravičenec za isto obdobje prejemal lastne dohodke, ki presegajo odobreno denarno socialno pomoč in da z novo odločbo odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči za navedeno obdobje. Za odpravo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe in izdajo nove CSD zato ni potreboval še dodatne pravne podlage v določbah ZUP o izrednih pravnih sredstvih.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje
Za preizkušanje in ugotovitev pripornih razlogov po tretjem odstavku 394. člena ZKP ni potreben predlog državnega tožilca, saj ta preizkus opravi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, če je obdolženec že v priporu.
družinska pokojnina - vdovska pokojnina - dopolnitev starosti
Tožnica na dan prenehanja pravice do družinske pokojnine nesporno ni dopolnila 50 let prav tako pa, v nasprotju z revizijskimi navedbami, tudi (še) ni dopolnila 45 let. Glede na to, da je tožnica rojena 1. 10. 1959 je dopolnila 45 let šele 1. 10. 2004. Ker ji je pravica do družinske pokojnine prenehala 30. 9. 2004, na dan 1. 10. 2004, ko je dopolnila 45 let, te pravice ni (več) imela, zato ni upravičena do ponovnega uveljavljanja te pravice ob dopolnitvi 50 let na podlagi drugega stavka tretjega odstavka 72. člena ZPIZ.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
Revident bi moral v vlogi vodje oddelka za pravne osebe skrbeti za zakonitost delovanja podrejenih delavcev in ne bi smel zahtevati od njih, da v svojih listinah potrdijo resničnost neresničnih dejstev, čeprav so mu taka navodila dali njegovi nadrejeni.
ZPIZ-1 člen 26, 27, 28, 29, 63, 64, 65. BATSSV člen 6, 7, 8.
invalidsko zavarovanje - nesreča v tuji državi - tuji nosilec zavarovanja - prijava nesreče pri delu
Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - kdaj od delodajalca utemeljeno ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato gre pri opredeljevanju teh okoliščin za pravni standard, ki ga mora v vsakem konkretnem primeru napolniti sodna praksa.
Sodna praksa je ta standard napolnila tako, da je kot utemeljen razlog, zaradi katerega je od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, štela tudi primere, ko je bil delodajalec sam žrtev kršitve.
Delodajalec je lahko žrtev kršitve ne le zaradi fizičnega napada nanj, temveč tudi zaradi na primer tako velikega finančnega oškodovanja, kakršno se je zgodilo v tem primeru in ki je toženko tudi osebno eksistencialno ogrozilo.
priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - delna invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - pravica do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Nobene podlage ni za to, da bi bila tožnica poleg ali namesto delne invalidske pokojnine upravičena tudi do priznanja pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. V tem primeru sploh ne gre za pravico, ki jo je kdajkoli pridobila, niti za pravico, ki bi izhajala iz določb ZPIZ-1 ali ZPIZ-2.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - obresti od naknadno plačane razlike pri pokojnini - premoženjski socialni spor - glavni zahtevek
Predmet odločanja pritožbenega sodišča v tej zadevi ni bila več pravica do starostne pokojnine, temveč le še odločitev o zahtevku tožnika za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno plačanih razlik pokojnine. Prav tako je predmet revizije le še presoja pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka tožnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V tem primeru torej ne gre za socialni spor o pravici iz socialnega – pokojninskega zavarovanja. Revizija po navedeni zakonski določbi ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - vsebina odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišče je upoštevalo določbo 2. alineje 101. člena ZDR-1, da mora delodajalec v programu razreševanja (večjega števila) presežnih delavcev preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjeni pogoji. Pri tem pa je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da za tožnika takšne možnosti ni bilo. Ni bistveno, da tega v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno navedla, saj to glede na določbo 87. člena ZDR-1 ni obvezna sestavina pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da je tožena stranka pred sodiščem dokazala, da je možnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi tožniku preverjala in ugotovila, da take možnosti ni bilo.
V postopku razreševanja večjega števila presežnih delavcev ZDR-1 v 101. in 102. členu delodajalcu nalaga sprejem in uporabo kriterijev pri izbiri presežnih delavcev. Komu od presežnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, bo delodajalec ponudil drugo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji, je stvar njegove odločitve. Pri tem je vezan zgolj na določbe o prepovedi diskriminacije. Smisel določbe o preveritvi možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni v tem, da ohranijo delo prav določeni delavci, temveč v tem, da ohrani delo čim večje število delavcev, ki za razpoložljiva dela sicer izpolnjujejo zahtevane pogoje.
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka dela tožnikovega delovnega mesta razporedila delno na sodelavca, ki je tudi sicer opravljal podobna dela, delno pa naj bi jih opravljali pogodbeni izvajalci in da je pri tem šlo za reorganizacijo dela, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tudi takšna dejanska prerazporeditev nalog delovnega mesta pomeni prenehanje potreb po delu pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi v neposredni posledici drugačne organizacije dela v smislu določb 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), torej utemeljen poslovni razlog.
ZPIZ člen 13, 202, 203, 230, 231. ZPIZ/83 člen 104, 107.
pokojnina - odmera pokojnine - plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pokojninska doba - delovno razmerje - družbenik in poslovodna oseba
Zavarovanec, ki je zavarovan kot delavec v delovnem razmerju ter je hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti drugače obravnavan v razmerju do drugih zaposlenih. Pri pravicah, ki jih uveljavlja, je treba izhajati iz statusa delavca v delovnem razmerju in ne iz statusa družbenika in poslovodne osebe.
Kot delavec v delovnem razmerju tožnik ni bil oseba, ki bi bila dolžna prispevke obračunati in vplačati sama, saj je bil izplačevalec prispevkov za delavce delodajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - razdelitev nalog - navidezen razlog
Če delodajalec določeno delovno mesto ukine, naloge tega delovnega mesta pa prepusti zunanjim izvajalcem, potreba po delu na tem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha.
neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - fikcija vročitve
Tožnica po pošti poslane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prevzela, in ker je bil prvi poskus vročitve opravljen 5. 9. 2014, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bila vročitev opravljena 13. 9. 2014 in da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 13. 10. 2014. Tožba je bila vložena po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - obstoj pravne podlage - indična sodba - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Če ni dogovorjeno drugače, je vsak bančni račun samostojen. Materialnopravno je namreč urejen s samostojno pogodbo, ki samostojno ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti) med pogodbenikoma.