KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007865
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1, 371/2, 445. KZ-1 člen 209.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - nova dejstva in dokazi v pritožbi – obvestilo o seji pritožbenega senata - poneverba
Le zatrjevanje obsojenca, da se je branil z molkom (kar je sicer njegova pravica in izhaja iz četrte alineje 29. člena Ustave), ne pomeni, da lahko obdolženec šele v pritožbenem postopku navaja dokaze, čeprav za podajo dokaznih predlogov, seveda z utemeljitvijo relevantnosti izvedbe dokaza, ali pa za predložitev listin v spis v zvezi z obrambo pred obtožbo, ni bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje nobenih objektivnih ovir.
neveljavnost pogodbe - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - subjektivni rok izpodbijanja - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - zemljiška knjiga - načelo publicitete - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Izjema od načela publicitete vpisov v zemljiško knjigo pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe po prvem odstavku 99. člena OZ je mogoča, in sicer v primeru, ko sta pogodbeni stranki izpodbojne pogodbe nedobroverni.
V zvezi z materialnim publicitetnim načelom, o katerem govori 6. člen ZZK-1, je namreč treba upoštevati tudi, da mora biti oseba, ki se nanj sklicuje, dobroverna, poštena. Poleg navedenega velja še pojasniti, da se načelo publicitete nanaša na pravnoposlovno ravnanje strank, torej ščiti stranke predvsem, ko sklepajo pravne posle.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018190
ZPP člen 254, 254/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/1. OZ člen 131.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - škoda - osebnostne lastnostmi oškodovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Razloge predloga za dopustitev revizije je mogoče strniti v predlagateljev očitek, da je ostalo vprašanje razmejitve med dotedanjimi tožničinimi osebnostnimi lastnostmi in posledicami škodnega dogodka v letu 2004 nerazčiščeno, ker sodišče prve stopnje ni zahtevalo dopolnitve nepopolnega izvedenskega mnenja ali ker ni postavilo novega izvedenca, pritožbeno sodišče pa teh procesnih kršitev ni sankcioniralo.
Predlog je bil vložen glede pravnih vprašanj ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke - banke - v primeru, ko zaradi opustitve potrebne skrbnosti pri poslovanju (konkretno napake v sistemu, nepravilno oziroma malomarno opravljenega pregleda dokumentov) zoper tožnico vloži predlog za izvršbo za znesek oziroma dolg, ki je bil s strani tožnice že plačan in ali je podan temelj za tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine na podlagi določb 131. in 135. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrožnem sodišču v Krškem, je takšna okoliščina in utemeljuje predlog za prenos pristojnosti.
neupravičena pridobitev - denacionalizacija - vrednost nacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - ničnost upravne odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
V primeru izreka upravne odločbe za nično se mora vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred izdajo nične odločbe. To pa pomeni, da predstavlja korist na strani tožene stranke in izgubo na strani tožeče stranke vrednost nacionaliziranega premoženja, t. j. vrednost odvzetih nepremičnin.
Revizijsko sodišče tudi nima pomislekov v upoštevano metodo vrednotenja odvzetih nepremičnin po ugotavljanju vrednosti vsakega od šestih stanovanj posamično in vrednosti vsakega od zemljišč posamično.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti, je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost, zaradi posebnih razmerij določenega udeleženca v postopku do sodišča, podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kršitve zakona, ki jo zatrjuje, ne utemelji oziroma razločno pojasni, sodišče utemeljenosti zahteve ne more preizkusiti.
pripor - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
Možnost za uporabo evropskega naloga za prijetje in predajo pride v poštev, kadar begosumnega obdolženca – državljana EU ni mogoče prijeti v naši državi, če so izpolnjeni tudi ostali pogoji za uporabo tega instituta.
SZ člen 111. ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12. ZPP člen 200, 200/3, 367, 367/2, 367/5, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - stanovanjska pravica - družbena lastnina - priposestvovanje - sklep o dopustitvi stranske intervencije - dovoljenost revizije
Gola (čeprav več deset let trajajoča) uporaba nepremičnine v času sistema družbene lastnine ne utemeljuje pridobitve lastninske pravice po nobenem tranzicijskem predpisu.
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja in ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo.
dovoljenost revizije - uporabno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - navedba revizijskih razlogov - odstop od sodne prakse VS ni konkretiziran - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, oziroma glede katerega uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, sploh ni navedla. Prav tako ni navedla odločb Vrhovnega sodišča od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala. Te pomanjkljivosti tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira.
S splošno iz zakona prepisano navedbo, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice, revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident z opisom posledic, ki naj bi nastale drugi pravni osebi v njegovi lasti in z navedbo, da gradbeno dovoljenje posega v njegov pravni in ekonomski interes, ter predložitvijo dveh koncesijskih pogodb, ki jih ima za rabo vode za proizvodnjo električne energije sklenjene druga pravna oseba, njemu nastalih zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal.
dovoljenost revizije - začasno prebivanje tujca - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - obveznost postavitve pomembnega pravnega vprašanja - revizijski razlogi - začasna odredba v revizijskem postopku - dovoljenost predloga za izdajo začasne odredbe
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Možnost izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku ureja 84. člen ZUS-1. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni (ne)dovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.
koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice - sklicevanje na določbo zakona - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi, če je nanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila ali če v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem in ne zahtevajo odgovorov, ki bi pripomogli k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse.
Zgolj s sklicevanjem na določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije ni mogoče izkazati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015396
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 21, 21/1, 23, 28, 36, 36/1, 40, 40/1, 43, 43/1, 54, 55, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5. ZUS-1 člen 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
mednarodna zaščita - odločanje v pospešenem postopku - ekonomski razlogi - zdravstveni razlogi - vojna v delu izvorne države - mladoletni prosilec - načelo otrokove največje koristi - bistvena kršitev določb upravnega spora - protispisnost.
Prošnjo za mednarodno zaščito je mogoče zavrniti v pospešenem postopku ne le na podlagi prosilčeve izjave in dokazov (prva do četrta alineja 23. člena), ampak tudi na podlagi dokazov, podatkov, s katerimi razpolaga upravni organ, in splošnih informacij (peta do osma alineja istega člena).
Iz prošnje ni razvidno, da bi tožnica kot razlog za zapustitev Ukrajine navedla vojno ali to, da jo okolica dojema kot pripadnico banderovcev. Ugotovitev sodišča prve stopnje je zato v nasprotju z zapisanim v prošnji, je torej protispisna, in pomeni kršitev določb upravnega spora iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1.
Prosilec za mednarodno zaščito mora razloge, zaradi katerih pričakuje to zaščito, navesti v prošnji. V tožbi se zato ne more sklicevati na to, da je razloge navedel že v svoji izjavi v predhodnem postopku, in s tem utemeljevati nezakonitosti odločanja v pospešenem postopku.
Ker tožnika v prošnji nista navedla, da sta Ukrajino zapustila zaradi vojne, sporno pa ni niti, da prihajata iz predela, kjer ni notranjega ali mednarodnega oboroženega spopada, jima očitno ne grozi resna škoda iz tretje alineje 28. člena ZMZ v smislu resne in individualne grožnje za njuno življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
Načelo otrokovih največjih koristi samo po sebi ne izključuje vodenja pospešenega postopka in zavrnitve prošnje mladoletnega prosilca v takem postopku.