ZIZ člen 17, 44, 55, 55/1-8. ZDoh-2 člen 27, 75, 75/2-2. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 12/4, 57, 129, 145. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 280, 280/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Po presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
Za neupravičeno pridobitev v smislu 190. člena OZ lahko gre le takrat, kadar se premoženje ene od strank obligacijskega razmerja zaradi ravnanja druge stranke poveča.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - darilo - plačilo kupnine - stanovanje - zmotna uporaba materialnega prava
Določba drugega odstavka 51. člena ZZZDR bi bila lahko neposredna podlaga za originarno pridobitev skupne lastnine na stanovanju le v primeru, če bi bil kot kupec stanovanja v kupoprodajni pogodbi z dne 2. 11. 2005 naveden eden od zunajzakonskih partnerjev. S tem, ko sta soglašala, da je kot kupec stanovanja v pogodbi naveden toženkin stari oče, je z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi te pogodbe lastninsko pravico na stanovanju pridobil on. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da pravdni stranki zgolj z delnim plačilom kupnine nista mogli na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR originarno pridobiti skupne lastnine na stanovanju. S tem, ko je toženkin stari oče sporno stanovanje z darilno pogodbo izrecno podaril le toženki, je to stanovanje z vpisom njene izključne lastninske pravice v zemljiško knjigo prešlo v njeno posebno premoženje.
ZUS-1 člen 4, 36. ZPOmK-1 člen 28, 55. ZS člen 101.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - preiskava v prostorih podjetja - odredba sodišča
Sodišče pri izdaji odredbe o preiskavi ravna kot nosilec sodne veje oblasti v okviru izvrševanja ene od svojih ustavnih pristojnosti, to je nadzora nad izvršilno vejo oblasti. Na tak sklep tudi ne more vplivati okoliščina, da je preiskava, ki jo odredi sodišče, izvršena prvenstveno za potrebe (nadzornih in prekrškovnih) postopkov ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava, ki niso sodni postopki in jih vodi Agencija. Namen izvedbe preiskave ne vpliva na naravo odločanja sodišča, niti ne vpliva nanjo dejstvo, da podlago za izdajo sodne odredbe predstavlja ZPOmK-1. V skladu s 101. členom Zakona o sodiščih so okrožna sodišča namreč pristojna tudi za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah (poleg kazenskih, civilnih in registrskih), če tako določa zakon.
Vprašanje (ne)učinkovitosti pravnih sredstev po ZPOmK-1 pa ne vpliva na dejstvo, da je bilo zadoščeno pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Prav obstoj sodnega varstva je tisto vprašanje, ki je pomembno za presojo dopustnosti upravnega spora po 4. členu ZUS-1. To, da je v zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - razlog preganjanja - pripisano politično prepričanje - družinska povezanost s političnim aktivistom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - glavna obravnava
V primerih, kot je obravnavani, ko je bil družinski član obravnavan in priprt zaradi političnih aktivnosti, je nujna presoja, ali ni ravnanje oblasti zoper druge družinske člane motivirano tudi zaradi njim pripisanega enakega političnega prepričanja. Izkustveno logično je namreč sklepanje, da se osebi, ki je pomagala političnemu nasprotniku, pripiše strinjanje z njenimi političnimi prepričanji, ne glede na to, ali je bil morda motiv za pomoč drug. Pomembno torej ni, ali oseba dejansko sprejema oziroma se strinja s političnim nazorom ter z ravnanji drugega (to je, ali se tožnika strinjata z ravnanji sina), saj subjekt preganjanja identično politično prepričanje pripiše osebi na podlagi njenih ravnanj, usmerjenih v zaščito nasprotnika vladajoče oblasti (v tej zadevi zaradi pomoči pri pobegu). To pa tudi pomeni, da v konkretnem primeru sinovih političnih aktivnosti (za katerega ni sporno, da je bil priprt zaradi aktivnosti proti vladi) ni mogoče izvzeti iz konteksta položaja tožnikov, saj je prav to bistveno za njuno obravnavo.
ZUS-1 člen 32, 76, 82. ZFPPIPP člen 14. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Zatrjevana možnost insolventnosti oziroma stečaja sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi ZFPPIPP lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.
dovoljenost revizije - vrednost spora - zelo hude posledice - odvzem funkcije - stečajni upravitelj
Nihče nima pravice opravljati funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, saj gre za podeljeno upravičenje, katerega nosilec mora ves čas izpolnjevati zakonsko določene pogoje.
ZDen člen 9, 10, 10/2, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145/3, 145a. ZPP člen 380, 380/2. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja po ziks - kazenska sodba - pogoji za odvzem - nemška narodnost - plačilo odškodnine - Odlok AVNOJ - zmotna uporaba materialnega prava
Predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki temelji na ZIKS, ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da predlagatelj glede na smiselno uporabo drugega odstavka 10. člena ZDen sploh ni upravičenec. To pa ne pomeni, da v primeru, ko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 145. člena ZIKS in ob smiselni uporabi določb III. poglavja ZDen odloči, da je predlagatelj upravičen do plačila odškodnine, nasprotni udeleženec ne more uveljavljati ugovora, da je terjatev predlagatelja (delno) prenehala z izpolnitvijo.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - splošno in nekonkretizirano vprašanje
Kakšne so zahteve za to, da se neko vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Skladno z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča revizije ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi oziroma zaradi vprašanj, ki so splošna in nekonkretizirana.
Zoper izpodbijano odločbo tožene stranke je dovoljen upravni spor (2. člen ZUS-1), zato subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt sploh ni mogoče voditi in v njem odločiti. Zgolj to, da se v tožbi uveljavljajo tudi kršitve ustavnih pravic, pa ne pomeni, da ne gre več za spor zoper upravni akt, saj se kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v povezavi z izpodbijanim upravnim aktom lahko uveljavljajo tudi v sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
ZUP člen 43. ZBan-1 člen 347, 352, 353. URS člen 22, 23, 25.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba - kršitev pravil upravnega postopka
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-15 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP, skladna z Ustavo.
Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
dovoljenost revizije - zavrženje vlog v upravnem postopku - ni denarna vrednost - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - se ne nanašajo na razloge zavrženja - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - drugačno dejansko in pravno stanje
Določba 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vrednosti spornega predmeta ne določa kot pogoja za dovoljenost revizije v upravnem sporu.
Revizijo zaradi neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje je mogoče dovoliti le, če revident izkaže neenotno sodno prakso glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Zato tega pogoja ni mogoče izkazati s sklicevanjem na odločbe, ki se nanašajo na pravna vprašanja, ki za obravnavano zadevo niso relevantna in ki temeljijo na povsem drugačni dejanski in pravni podlagi.
ZUS-1 člen 59, 82, 82/2-2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 66, 66/1, 66/3, 78, 78/3, 78/5. - člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - postavitev objekta za oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste - razlaga zakonskih določb
Določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1 ni mogoče obravnavati na način, ki bi onemogočal uporabo tretjega odstavka 66. člena istega zakona. Upoštevajoč sistemsko razlago lahko direkcija izda soglasje za postavitev objekta oglaševanja in obveščanja, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Te pogoje pa presoja direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, v katerem je določena lokacija, prikaz objekta in način njegove postavitve, opredeljena pregledna polja, preglednostni prostori cestnih priključkov in križišč, pregledne berme v območju lokacije objekta ter drugi tehnični podatki, ki se nanašajo na objekt in njegovo lokacijo.
Določbe ni mogoče razlagati ločeno od drugih, temveč le v medsebojni povezavi, saj je treba izhajati iz tega, da je zakon v sebi sklenjena in vsebinsko povezana celota. Njegova razlaga pa mora dati določbam logičen in prepričljiv pomen.
ZPP člen 367a. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. ZPIZ-2 člen 429, 429/9, 403, 403/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pojma telesna okvara - sprememba zakonske definicije - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je odločilen za materialnopravno presojo o tem, ali ima tožnica pravico do invalidnine za telesno okvaro.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je pravilna pravna razlaga sodišča druge stopnje, da je o tožnikovem tožbenem zahtevku, postavljenem v delovnem sporu Pd 137/2014, v zvezi s Pdp 649/2016, že odločeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1151/2011".
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3. ZPP člen 285.
ureditvena začasna odredba - materialno procesno vodstvo v postopku izdaje začasne odredbe
Ker je bil postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu že zaključen, predlagana začasna odredba (da naj se konkretni splošni pogoj iz javnega razpisa ne upošteva pri ugotavljanju popolnosti pravočasno prispelih vlog) ni primerna za preprečitev nastanka škode.
Ker je postopek izdaje začasne odredbe hiter in se o predlogu ne odloča na naroku, stranka ne more pričakovati materialnoprocesnega vodstva. Navedeno ob upoštevanju, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, določbe ZPP uporabljajo primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) in ne subsidiarno, izključuje uporabo določbe 285. člena ZPP. Tudi sicer se pojem materialnega procesnega vodstva nanaša na navedbe o dejstvih, na zbiranje dokazov in razjasnjevanje pravnih vprašanj, ne pa na oblikovanje predloga za ureditev stanja v smislu konkretizacije načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče in ne stranka.