ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2.
predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - prenehanje terjatve do stečajnega dolžnika - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastop materialnopravnih posledic prenehanja terjatve na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je odločilna procesna neaktivnost tožeče stranke. Gre torej za negativno procesno dejstvo, ki ga mora ugotoviti sodišče, da bi nanj lahko oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na tej materialnopravni podlagi.
Revidentka v reviziji utemeljeno opozarja, da se na navedeno materialnopravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala, niti se do navedenih okoliščin ni opredeljevalo sodišče prve stopnje. Prav tako se na te okoliščine ni sklicevala tožena stranka v pritožbi. Te relevantne dejanske okoliščine je zato kot prvo ugotavljalo sodišče druge stopnje. Revidentka zato utemeljeno zatrjuje, da bi v takšnem primeru sodišče druge stopnje moralo postopati na način, kot je predviden v drugem odstavku 351. člena ZPP. Ker sodišče druge stopnje pred odločitvijo ni omogočilo tožeči stranki, da se izjavi o ključni relevantni okoliščini, na katero je oprlo odločitev o prenehanju terjatve, je s tem kršilo pravico tožeče stranke do izjave o pravnorelevantnih dejstvih. Revidentka pravilno opozarja, da je relevantne trditve zato lahko ponudila šele v reviziji. Revizijsko sodišče pa nima pooblastil, da bi v revizijskem postopku spreminjalo dejansko podlago izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
spor o pristojnosti - sklep o prenosu pristojnosti - odločanje sodišča druge stopnje v ponovljenem postopku
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
ZP-1 člen 45, 45/4, 51, 51/1, 55, 55/1, 155, 155/1-6.
zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - prekoračitev pooblastila - ugotovitev istovetnosti - odkrivanje prekrška ter storilca - uradni zaznamek - nedovoljen dokaz - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pooblastila občinskega redarstva
Občinski redar, ki na podlagi njemu dostopnih evidenc oziroma podatkov istovetnosti storilca prekrška po 46. členu ZPrCP ne more ugotoviti, sme navedeno odločilno dejstvo ugotavljati tudi na druge načine, med drugim s prošnjo za pomoč policistom.
postopek pred prekrškovnim organom – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - prištevnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Glede na vsebino psihiatričnega izvida, iz katerega izhaja, da je bil storilec v kritičnem obdobju zaradi epilepsije, organske osebnostne motnje in organske psihotične motnje hospitaliziran v PB Idrija, prav tako pa se pri storilcu odražajo osebnostne in vedenjske posebnosti, impulzivnost, senzitivnost, nanašalnost, kverulantski odnos do institucij in občasno disocialno obnašanje, storilec pa je poročal tudi o zaznavnih motnjah, ki so bile po mnenju nevrologa najverjetneje epi izvora in je bil med zdravljenjem tudi voden s strani nevrologa, je po oceni VSRS podan precejšen dvom v storilčevo zmožnost razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoja ravnanja v kritičnem obdobju, prav tako pa tudi precejšen dvom o tem, da se je bil storilec med prekrškovnim postopkom sposoben uspešno braniti.
pristop k dolgu - cesija - prevzem dolga - investitor - podizvajalec - dogovor o plačilu - plačilo blaga - pogoj
Pristopnik k dolgu ima pravni položaj sodolžnika, pristop k dolgu pa pomeni utrditev obveznosti za upnika, saj sta v zavezi nasproti upniku sedaj dva dolžnika. Osnovna zaveza pristopnika je v izpolnitvi obveznosti (glavnega) dolžnika. Pristop k dolgu mora zato vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje.
Namen dogovora o neposrednem plačilu podizvajalcu/dobavitelju je sicer v njegovem varstvu v primeru neplačevitosti izvajalca, vendar je takšno varstvo z vidika investitorja ekonomsko smiselno le, če z njim istočasno poravna terjatev, ki jo ima do njega izvajalec. V nasprotnem primeru bi (lahko) dolgoval dvakrat.
Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13. Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZJN-2 člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
distribucijska pogodba - prodajna pogodba - agencijska pogodba - prenehanje pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - izročitev bančne garancije
Dejstvo, da se distribucijska pogodba močno približuje prodajni pogodbi, še ne pomeni, da je treba v zvezi z njenim prenehanjem uporabiti določbe o prodajni pogodbi oziroma splošne določbe OZ o prenehanju pogodb. Ravno v zvezi s tem vprašanjem tudi pravna teorija zavzema stališče, da zaradi elementa trajnosti distribucijskega razmerja praviloma pride v poštev (smiselna) uporaba določb o prenehanju agencijske pogodbe in posledicah tega prenehanja.
Že sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da sta pogodbeni stranki v letih 2009 in 2010 poslovali v okolju zaostrene ekonomske situacije, recesije in upada prodaje na področju motornih vozil ter da je visok dolg tožnice do toženke povzročil povečano poslovno tveganje na obeh straneh, poplačan pa je bil med drugim z vračanjem motornih vozil in unovčitvijo prve bančne garancije. V takih okoliščinah nepredložitev nove bančne garancije tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja dovolj resen vzrok za toženkin odstop od Pogodbe brez odpovednega roka.
Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 člen 1. ZPP člen 214, 214/2. ZJN-2 člen 29. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 13.
postopek javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - izbira izvajalca - finančni popravek - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - dopuščena revizija
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t. i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju, je pritrdilen.
Toženka bi bila dolžna, ob siceršnjem sklicevanju na ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja, možnost škodljivega vpliva oziroma škodljiv vpliv na porabo proračunskih sredstev zatrjevati (in dokazati) le, če bi tožnica obstoju oziroma možnosti obstoja finančnih posledic na proračunska sredstva konkretizirano ugovarjala. Ker pa tega v obravnavanem primeru tožnica ni storila, gre dejstvo škodljivega vpliva na proračunska sredstva skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti za priznano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4003115
OZ člen 28, 33, 33/5. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 228.
javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škode
Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
Posredni zastopnik pri sklenitvi posla nastopa v svojem imenu in za račun zastopanega. Značilnost takega zastopanja je, da zastopnikove izjave ne učinkujejo neposredno na zastopanega, zato mora posredni zastopnik nanj prenesti (mu odstopiti) vse pravice iz poslov, ki jih je sklenil za njegov račun.
postopek za prekrške prekrškovnega organa - hitri postopek - odločba o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška
Plačilni nalog je po prvem odstavku 57. člena ZP-1 mogoče izdati le, če je dovoljen hitri postopek o prekršku in če je pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zaznala. Za osebno zaznavo gre takrat, kadar pooblaščena uradna oseba vse znake prekrška zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake. Seznanitev z okoliščinami prekrška iz izjave prijavitelja ne pomeni osebne zaznave prekrška, zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo.
URS člen 27.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14a, 14a/1, 136, 136/1-1, 156, 156-1.
zahteva za sodno varstvo - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opustitev dolžnega nadzorstva - domneva nedolžnosti
Kot je Vrhovno sodišče že presodilo v svojih odločbah, je zakonodajalec s spremembo zakona (novela ZP-1G) uvedel neke vrste objektivizirano odgovornost pravne osebe za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori storilec. Po presoji Vrhovnega sodišča pa odgovornost samostojnega podjetnika posameznika ne more temeljiti le na izpolnitvi predpostavk iz prvega odstavka 14. člena ZP-1, saj gre za fizično osebo, katere odgovornost mora temeljiti na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki se kaže v opustitvi dolžnega nadzorstva, s katerim bi prekršek lahko preprečila (subjektivizirana odgovornost). Pri razlagi določbe, ki samostojnemu podjetniku posamezniku nalaga odgovornost za prekršek drugega, je zato treba upoštevati navedeno bistveno razliko med pravno osebo in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki gospodarsko dejavnost opravlja kot fizična oseba. V obravnavani zadevi gre za položaj, ki je v bistvenem primerljiv z odgovornostjo odgovorne osebe v ZP-1 oziroma položajem, ki ga ureja drugi odstavek 14. člena ZP-1 in ki od prekrškovnega organa terja, da že v izreku odločbe o prekršku konkretno navede vsebino dolžnega nadzorstva, ki naj bi ga vodstveni oziroma nadzorni organ (odgovorna oseba) samostojnega podjetnika posameznika opustil. Po vsebini gre v obravnavani zadevi dejansko za očitek, da samostojna podjetnica posameznica kot vodstveni oziroma nadzorni organ ni izvedla ukrepov dolžnega nadzorstva nad pri njej zaposlenim voznikom. Funkciji vodenja in nadziranja sta v konkretnem primeru združeni v nosilki podjema, kar pomeni, da te organe predstavlja podjetnica sama. Zato bi bila njena odgovornost za prekršek lahko ugotovljena le v primeru, da bi ji prekrškovni organ že v izreku odločbe očital konkretno opustitev dolžnega nadzorstva. V nasprotnem primeru bi tudi za fizične osebe veljala objektivizirana odgovornost za prekršek, kar bi ne bilo skladno z vsebino in namenom določbe 27. člena Ustave RS ter s sistematiko ZP-1, ki odgovornost fizičnih oseb veže na konkreten prispevek k storitvi prekrška. Zato je treba v primerih, ko samostojni podjetnik posameznik nastopa tudi v vlogi vodstvenega oziroma nadzornega organa, prvi odstavek 14.a člena ZP-1 razlagati tako, da morajo biti za odgovornost samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v vsakem primeru kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 14. člena ZP-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - razlogi izpodbijanja - stroški postopka o prekršku
Vložnik v svoji zahtevi, kljub temu, da gre v obravnavanem primeru za odločbo, s katero je sodišče zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o odmeri stroškov postopka (nagrade in izdatkov zagovornice), ki je ob analogni uporabi prvega odstavka 420. člena ZKP primerljiva t. i. drugi odločbi v kazenskem postopku, z ničemer ne zatrjuje, da bi imela odločitev Vrhovnega sodišča o predmetni zahtevi za varstvo zakonitosti kakršenkoli širši pomen za razvoj sodne prakse na področju prekrškovnega prava v smislu določbe tretjega odstavka 169. člena ZP-1.
ZP-1 člen 46, 46/2, 57, 57/2, 62, 62/1-2.. URS člen 29, 29-3.
odločba o prekršku - poprava očitnih pomot - popravni sklep - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - pravno odločilna dejstva - opis prekrška - kraj storitve prekrška
Kraj storitve prekrška je, kadar prekrškovni organ ugotavlja kršitve prometnih predpisov, ki se nanašajo na najvišjo dovoljeno hitrost, bistvenega pomena pri pravni opredelitvi prekrška. Natančna opredelitev kraja storitve prekrška je pomembna z vidika storilčeve pravice do učinkovite obrambe, saj ima že na podlagi tretje alineje 29. člena Ustave možnost predlagati razbremenilne dokaze, med drugim tudi dokaze, ki zmorejo ovreči domnevo, da se je v določenem časovnem trenutku nahajal na kraju, na katerem naj bi prišlo do storitve prekrška, ki se mu očita, oziroma da dokazuje, da je na določenem kraju s predpisi oziroma prometnim znakom določena drugačna omejitev hitrosti.
ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZPP člen 181, 181/2.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prednostno poplačilo terjatve - prerekana ločitvena pravica - zastavna pravica - zastavna pravica na blagovni znamki - tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravni interes za tožbo - obstoj posebne razdelitvene mase
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika. Materialna predpostavka ločitvene pravice je torej obstoj premoženja, na katerem lahko imetnik te pravice uveljavlja prednostno poplačilo. Ta predpostavka se lahko kaže v obliki zavarovanega premoženja ali v obliki posebne razdelitvene mase, ki se je oblikovala s prodajo tega premoženja. Ta predpostavka mora biti podana glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ZKP člen 17, 17/1, 248, 258, 364, 364/7, 371, 371/2.. URS člen 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog obrambe - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravno odločilna dejstva
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga po dodatnem zaslišanju izvedencev Inštituta za raziskavo prometnih nezgod, ki so sodelovali pri izdelavi mnenja C. ali z zavrnitvijo izvedenca cestnoprometne stroke iz tujine, ni kršilo obdolžencu ne pravice do obrambe in tudi ne 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče je prepričljivo obrazložilo, katera so tista dejstva in dokazi, na katerih temelji izrek obsodilne sodbe, pojasnilo pa je tudi, da so izvedenska mnenja tako izvedencev medicinske stroke kakor tudi prometne stroke o tem, kje je kdo sedel pred trkom, bolj ali manj verjeten približek resnici, ter zato navedeno dodatno dokazovanje položaja oseb v vozilu (z izvedenci) ni potrebno. To pomeni, da je sodišče po tem, ko je angažiralo izvedence medicinske in cestnoprometne stroke, prebralo njihova mnenja in izvedence in strokovnjake zaslišalo, presodilo, da predvsem glede na dejstvo, da nihče v avtomobilu ni bil pripet z varnostnim pasom ter upoštevaje nekontrolirano rotiranje avtomobila in to zunaj cestišča po neravnem terenu, dodatno zaslišanje izvedenca ali angažiranje tujega izvedenca ni primerno sredstvo za ugotavljanje dejstva, kdo je bil voznik avtomobila v kritičnem času, ali vsaj ni tisto sredstvo, ki bi z gotovostjo lahko ovrglo ali potrdilo očitek v obtožbi. Navedeno tudi pomeni, da ima sodba razloge o zavrnitvi dokazov.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - javna listina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dnevnik vzgojne skupine
Pritrditi je stališču nižjih stališč, da je dnevnik vzgojne skupine javna listina v smislu tretjega odstavka 251. člena KZ-1 že zato, ker se mora voditi pri poslovanju dijaškega doma na podlagi 55. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih izdanega na podlagi 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vložnikovo sklicevanje na Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju oziroma na Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju, torej na podzakonske predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati ali širiti definicije, ki jo vsebuje zakonski predpis.
Okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako ZPP v 224. členu kot ZUP v 169. členu, kot navaja že vložnik. Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina pa je lahko javna le, če jo ti organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Kot javna listina po določbi tretjega odstavka 179. člena ZUP veljajo potrdila in tudi druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, ob pogoju, da so le-te v skladu s podatki uradne evidence. Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila; organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi (Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnikom o bivanju v dijaškem domu) vodijo predpisane evidence in predpisano dokumentacijo. V tretji alineji 55. člena citiranega pravilnika je med dokumentacijo, ki jo vodijo organi dijaškega doma določeno tudi vodenje dnevnika vzgojne skupine, ki med drugim vsebuje podatke, vezane na vzgojno izobraževalni proces z vzgojno skupino in dijake. Ker dokazuje evidenco o delu vzgojiteljev ter dijakov vzgojne skupine v določenem šolskem letu (zato je zanj obstajala obveznost predložitve šolski inšpekciji ob obravnavi poslovanja dijaškega doma), je dnevnik vzgojne skupine javna listina tudi na tej podlagi.