nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - obrazložitev
Iz obrazložitve obeh upravnih organov ni razvidno kot kaj je bila obravnavana stavba, torej ali je bila stavba obravnavana kot leseno odprto gospodarsko poslopje ali kako drugače. Tudi višine dodeljenih točk za posamezno stavbo ni mogoče preizkusiti, saj upravna organa ne obrazložita na kakšni podlagi sta stavbam dodelila določeno višino točk, ki skupaj s kvadraturo, ob upoštevanju vrednosti točke, določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, posledično se tudi pravilnosti višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne da preizkusiti.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokaza - enako varstvo pravic - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pravica do izvedbe dokazov je sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave. V 22. členu Ustave zagotovljena pravica do enakega varstva pravic ne zavezuje zgolj sodišča, temveč tudi druge državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Ta ustavna določba se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP; 9. in 146. člen.
dostop do informacij javnega značaja - pravica do izjave - ogled na kraju samem
Kar zadeva pravico do izjave, je za odločitev nebistveno, ali je ogled in camera pokazal kakšne nove okoliščine ali ne, zato je tovrstno sklicevanje tožene stranke v odgovoru na tožbo, neutemeljeno. Načelo zaslišanja stranke namreč pomeni, da je stvar strankine presoje, ali bo v zvezi z rezultati ugotovitvenega postopka, konkretno ugotovitvami na ogledu in camera, podala kakšna svoja stališča, mnenja ali morebitne dodatne dokazne predloge ali ne.
davek na promet nepremičnin - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zmotna uporaba materialnega prava - uporaba prava EU
Spremenjeno matrialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZKZ člen 72, 72/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
tožba v upravnem sporu - komasacija - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je ugotovilo, da iz vročilnice (C1 v sodnem spisu) izhaja, da je bila tožniku odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-51/2024-4 z dne 22. 7. 2024, s katero je bil postopek v zadevi končan, vročena dne 31. 7. 2024. To pomeni, da je rok za vložitev tožbe potekel 30. 8. 2024, tožba pa je bila oddana priporočeno po pošti 16. 9. 20241, torej po poteku zakonsko določenega roka. Iz drugega odstavka 72. člena ZKZ izhaja, da se reševanje pritožb in upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom šteje za nujno. Iz 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS pa izhaja, da v zadevah, za katere zakon določa, da so nujne, procesni roki tečejo tudi v času poletnega poslovanja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sklep o nepristojnosti
Zavrnitev prošnje za dodelitv bpp je pravilna, saj zadeva za prosilca ni življenjskega pomena in tudi ni pomembna za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj glede na vsebino upravnega spora. S sklepom, zoper katerega se želi prosilec pritožiti (za kar zaproša za bpp), namreč sodišče ni vsebinsko odločalo o tožnikovi pravici do občinske enkratne denarne pomoči, pač pa se je zgolj izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnjo obravnavo. S sklepom torej ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - občinski odlok - zunanji videz - soglasje občinskega upravnega organa - sprememba tožbe - poprava tožbe - etažna lastnina - skupni deli - pravica do izjave - ignorantia iuris nocet - vpogled v upravni spis
V konkretni zadevi ne gre za spremembo tožbe. Glede na to, da odločitev o pravici vsebuje samo prvostopenjska odločba, tožnik s popravo tožbenega predloga ni spremenil tožbenega predloga, temveč ga je le popravil s pravilno navedbo upravnega akta.
Odpoved pogodbenega razmerja s strani toženke ustvarja pravne posledice z učinkom za naprej (ex nunc). Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da je bila zakupna pogodba sklenjena in kasneje tudi odpovedana, tožnik vsaj od učinkovanja njene odpovedi dalje, kar je bilo še pred uvedbo inšpekcijskega postopka, ni imel soglasja pristojne občinske službe za postavitev nelegalne gradnje. Zato tudi ne gre za poseg v že pridobljene pravice tožnika.
V zadevi, ko je pritožbeni organ sam izvajal dokazni postopek in nato (po odpravi odločbe prve stopnje) sam odločil o tožničini pravici, ni mogoče odstopiti od zahteve po obrazloženosti odločbe v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP. V takih zadevah pritožbeni organ ne sme prezreti niti svoje primarne funkcije, to je odločanja o pritožbi, zato mora obrazložitev nove (drugačne) odločitve vsebovati tudi stališča pritožbenega organa do vseh relevantnih navedb pritožnika, kar mu izrecno nalaga drugi odstavek 254. člena ZUP.
pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v RS - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov
Sodišče se ne strinja s toženo stranko, da so bili v tožnikovem primeru pogoji dejanskega bivanja izpolnjeni šele od takrat naprej, ko se je v Slovenijo preselila njegova družina. Prisotnost družine je zgolj eden izmed možnih pogojev izkazovanja dejanskega življenja prosilca v Republiki Sloveniji, ki pa ni edini.
ZOdv člen 17, 17/5, 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/1, 10/3, 12, 12/2. ZOdv-G člen 2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odmera nagrade in stroškov odvetnika - nagrada za odvetniške storitve - napotnica - kilometrina - potni stroški - obrazloženost odločbe
Ob upoštevanju določb 10. člena in 12. člena OT je po presoji sodišča očitno, da so prevozni stroški vezani na delo, ki ga odvetnik opravi za stranko, pri čemer že po naravi stvari tovrstni stroški nastanejo na dan, ko je bilo delo opravljeno. Namen priznanja prevoznih stroškov je namreč v tem, da se odvetniku povrnejo nastali izdatki v neposredni povezavi z delom, zaradi česar so neutemeljene tožbene navedbe o (kasnejšem) povišanju cen bencina, saj je na dan naroka 24. 5. 2022 Uredba (v povezavi s tretjim odstavkom 10. člena OT) predvidevala povračilo kilometrine v višini 0,37 EUR/kilometer.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5, 68/1-6, 79, 79/1.
tujec - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - nesodelovanje v postopku - identiteta - lažna identiteta - odstranitev tujca iz države - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Sodišče meni, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega v smislu določbe 68. člena ZTuj-2, s čimer bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju Evropske unije. Njegova navzočnost pa je za izvedbo odstranitve iz države nujna, saj je sicer ni mogoče izvršiti, kar pa se lahko, ob upoštevanju pojasnjenih dejanskih okoliščin, zagotovi le s podaljšanjem tožnikove nastanitve v Centru za tujce.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu ugodilo.
ZZdrS člen 11, 11/2, 69, 71. ZUP člen 67, 67/2. Pravilnik o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki opravljajo dejavnosti v zdravstveni in babiški negi (2023) člen 4, 4/1. ZZdrav člen 52, 52/2.
zdravilska dejavnost - Zdravniška zbornica Slovenije - preizkus znanja - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zgolj dejstvo, da tako Zdravniška zbornica Slovenije kot tudi zdravilska zbornica (v nastajanju) sodita pod okrilje Ministrstva za zdravje, še ne pomeni, da bi določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti in Pravilnika o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike veljale tudi za zdravilce.
V predmetnem postopku, ko je tožnik želel opravljati izpit za preizkus iz slovenskega strokovnega jezika za zdravnike pri Zdravniški zbornici Slovenije, torej navedena zbornica ni pristojna za podelitev oziroma izdajo potrdila o znanju slovenskega strokovnega jezika (tudi) za zdravilce, saj za to ni zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Veriženje prošen je podano, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev. Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP.
tujec - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - denarna socialna pomoč - izdaja dovoljenja za začasno prebivanje - stvarna pristojnost organa - ni upravna zadeva
Skladno z načelom varstva pravic je treba tudi v primerih, ko ne gre za upravno zadevo, pa organ ve kdo je pristojen za zadevo, posredovati vlogo, ne pa zavreči s sklepom po 129. členu ZUP. Sodišče še pripominja, da v kolikor bi organ menil, da tožniku zahtevane pravice po ZTuj-2 sploh ne pripadajo (kot je stališče organa druge stopnje) in bi menil, da je pristojen za odločanje, bi moral njegovo zahtevo zavrniti in ne zavreči, vendar organ prve stopnje ni zavzel tega stališča.
ZMZ-1 člen 64, 65. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 18.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka bi lahko oziroma bi morala na podlagi ustreznega zaslišanja tožnika odločiti o zahtevku tožnika za uvedbo ponovnega postopka v smislu, ali njegove trditve lahko pomembno povečajo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito in šele na tej podlagi zavreči njegov zahtevek, ali pa odločiti, da bo sprejela njegovo drugo prošnjo za mednarodno zaščito v obravnavo.
V izpodbijanem aktu bi tožena stranka morala obravnavati zahtevek tožnika za uvedbo ponovnega postopka na način, da bi vključila v dokazno oceno presojo, ali so elementi, ki jih navaja tožnik, takšni, da pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite.
Datum, ko je tožeča stranka dejansko prejela sodno pisanje v hišni predalčnik, v skladu z navedenim načelnim pravnim mnenjem ne vpliva na to, kdaj je nastopila fikcija vročitve. Rok za vložitev pritožbe pa začne teči naslednji dan po nastopu fikcije vročitve in se izteče na zadnji dan roka za vložitev pritožbe oziroma prvi delovni dan, če je zadnji dan roka za vložitev pritožbe sobota, nedelja ali drug dela prost dan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 30, 30/9, 37, 37/2, 37/2-1.
brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari - razrešitev odvetnika - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožniku je bilo že dokončno in pravnomočno odločeno, zato ponovno odločanje v pravnomočno rešeni stvari ni dopustno (ne bis in idem). V kolikor tožnik želi spremembo izvajalca brezplačne pravne pomoči lahko, kot je to pravilno v obrazložitvi sklepa o zavrženju navedla toženka, vloži predlog za razrešitev odvetnika, ne more pa z novo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahtevati ponovne (druge) odobritve brezplačne pravne pomoči za isti pravdni postopek.
državljanstvo - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - ugotavljanje državljanstva za otroke - ugotavljanje državljanstva FLRJ - zavrnitev tožbe
Tožnica je zahtevala ugotovitev državljanstva za namene postopka denacionalizacije premoženja njenega očeta. Za ugotovitev tožničinega državljanstva je pomembna ugotovitev državljanstva njenega očeta. Tožnica, rojena l.1940, kot takrat mladoletna oseba se namreč ni samostojno vodila v uradnih knjigah, ker se je štelo, da po statusu sledi zakonskemu očetu oz. neporočeni materi.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ukrepi kmetijske politike
Vsaj verjetno mora biti izkazano, da oseba, ki je zakupnik, v zakup vzeto zemljišče dejansko obdeluje in sicer, da mora najmanj tri leta uveljavljati ukrepe kmetijske politike. Z dodatnim pogojem se zasleduje cilj, da zemljišče odkupi zakupnik, ki kmetijsko zemljišče obdeluje, kar izhaja iz dejstva, da uveljavlja ukrepe kmetijske politike. Tak cilj je legitimen in utemeljen v prevladujočem javnem interesu.