OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VS0011077
ZKZ (1996) člen 19, 19/1, 20, 20/7.ZOR člen 26, 74, 74/1, 74/2.ZUstS člen 44.
kmetijsko zemljišče - pogodba - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - posebne predpostavke za sklenitev pravnega posla - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Zaradi učinkovanja ustavne odločbe o razveljavitvi določb ZKZ/96 o prometu s kmetijskimi zemljišči je odpadla pravna podlaga, ki je kot pogoj za veljavnost (učinkovitost) pravnega posla o prodaji kmetijskega zemljišča predpisovala odobritev upravnega organa. S pravnomočno odločitvijo upravne enote o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla je bilo strankam upravnega postopka dokončno znano, da pravni posel odobritve ne potrebuje (več) in je veljaven (učinkovit) z vsebino, v kateri je bil sklenjen med pogodbenimi strankami.
Glede na določilo 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču se v postopkih, ki so začeti pred razveljavitvijo zakona in niso pravnomočno končani, razveljavljeni del zakona ne sme uporabljati. Odločitev, ki bi temeljila na razveljavljenih določbah ZKZ/96, bi bila nezakonita.
ZPD člen 60, 60/1, 61, 61/1, 62. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 97. ZUP (1986) člen 269, 269/1.
prometni davek - zastaranje pravice do odmere davka - izvršljivost odločbe o odmeri davka – zastaranje odmere v pritožbenem upravnem in sodnem postopkom - pretrganje zastaranja – odprava odločbe o odmeri davka
Zastaranje prometnega davka je v popolnosti urejeno v ZPD, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZDavP. Z izdajo odmerne odločbe prve stopnje in njeno vročitvijo davčnemu zavezancu je davčna obveznost določena in ne more zastarati. Ta davčna obveznost bi lahko zastarala le, če bi bila prvostopna davčna odločba odpravljena, saj odprava učinkuje ex tunc.
predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke - zavrženje
O predlogu za izdajo začasne odredbe je vsebinsko mogoče odločati le do odločitve o reviziji. Če je o reviziji že odločeno, niso podani procesni pogoji za izdajo začasne odredbe, zato vrhovno sodišče prepozno vložen predlog zavrže.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse.
sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza - opredelitev dokaznega predloga
Ker je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja (so)lastninske pravice zavrnilo, ker tožnik ni navedel vseh pravnorelevantnih dejstev, je bilo izvajanje dokazov v zvezi s tem zahtevkom nepotrebno.
S tem, ko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, mu ni bila kratena možnost, da predstavi svoje dejanske in pravne argumente v sporu, ki mora biti stranki v skladu z 22. členom Ustave zagotovljena v sodnem postopku.
ZOR člen 154, 154/2, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost države - objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – poškodba vojaka med vojaško vajo – plazenje po razgibanem terenu v popolni vojaški opremi - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Vaja sama, ki je obsegala plazenje po neravnem terenu v popolni vojaški opremi, s tem da je vojak za seboj vlekel tudi „ranjenca“ na šotorskem krilu, je predstavljala telesno naporno vajo, poleg tega pa so vajo napravile nevarno še tedanje razmere.
Neraven teren, posut s kamenjem, vidne so bile manjše skale, vdolbine, obveznost izvajati vajo v takih okoliščinah ter merjenje časa izvedbe vaje, so spremenile tveganje v taki meri, da je sicer nenevarna vaja postala nevarna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – trajanje postopka
V predlogu tožnice golo zatrjevane okoliščine, da „postopek traja več kot 20 let“ (pri čemer se pretežni del tega obdobja očitno nanaša na zapuščinski postopek), same zase ni mogoče opredeliti kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj tožnica ne zatrjuje konkretnega obstoja nekih okoliščin, ki bi objektivno ovirale ali otežkočale postopanje in s tem odkazovale na možnost lažje, hitrejše in cenejše (razlog smotrnosti) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.
ZPP člen 350, 350/1, 370, 370/3, 375.ZOR člen 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - smrt brata - običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba - pravno priznana škoda
Z vidika vprašanja, kateri del stroškov vzdrževanja groba predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo, je treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete. Povzročitelj škode je dolžan plačati le odškodnino za prvonavedeno obliko, in sicer v obsegu, ki zajema stroške ureditve groba po pokopu in največ za čas žalovanja. Ker med slednje že po naravi stvari lahko spadajo le stroški, ki so povezani s pogrebom, ne morejo zajemati tistih izdatkov, ki so sicer namenjeni obiskovanju in krasitvi groba, vendar so od njega časovno oddaljeni in se nadaljujejo po trenutku, ki zamejuje trajanje krajevno običajne pietete oziroma žalovanja.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - objektivna in krivdna odgovornost - padec z zidu na gradbišču - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Uravnavanje opaža za 2,5 m visok betonski steber z višine 1,2 m v obravnavanem primeru ni predstavljalo nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Ugotovitve, da je bil tožnik kot tesar strokovno usposobljen za izvedbo naloženega dela, in da je imel na gradbišču na razpolago ves potreben material za postavitev delovnega odra in s tem za zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, utemeljujejo sklep, da je bil pravno upošteven vzrok za nastalo škodo v njegovem ravnanju in da zato ni podlage za ugotovitev krivdne odgovornosti tožene stranke.
dovoljenost revizije – vrednost revizijsko izpodbijanega dela – različna pravna podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo je pravnomočno prisojeno, da mora toženec plačati tožniku 4.172,93 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 62,59 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije oba zahtevka obravnava ločeno, saj imata različno podlago. Nobeden od navedenih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato gre za nedovoljeno revizijo.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija nadzidave – prometna ureditev
Sanacijski PUP kot specialni predpis legalizira gradnjo po stanju, kakršno je bilo ugotovljeno v času sprejema sanacijskega PUP in ki izhaja iz popisnega lista nedovoljenega posega. Med takrat določenimi pogoji za legalizacijo pa ni posebnih pogojev glede dostopne poti oziroma parkiranja, prav tako ne glede odmikov in podobno oziroma za pogoje, ki bi bili lahko relevantni, če bi šlo za novo gradnjo osnovnega objekta, ne pa za njegovo nadzidavo oziroma za legalizacijo obstoječe nadzidave.
Revidentka, ki je sama vložila revizijo in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nima postulacijske sposobnosti za revizijo. Zato revizija ni dovoljena.
ZASP člen 21, 78, 78/1, 78/2, 80, 80/2, 168.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 375, 378.
avtorska pogodba - materialne avtorske pravice - načelo in dubio pro auctore - teorija o pogodbenem namenu prenosa - civilna kazen
Imetnik, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne more brez dovoljenja avtorja te pravice prenesti naprej na tretje osebe, če ni s pogodbo določeno drugače (prvi odstavek 78. člena ZASP). Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice, morajo biti sklenjeni v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Ob kršitvi te določbe se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja (načelo in dubio pro auctore, 80. člen ZASP). Res je, da dogovor z dne 8.5.2001, ki sta ga nižji sodišči pravilno opredelili kot avtorsko pogodbo, ne vsebuje pisne določbe o tem, katere materialne avtorske pravice tožnik prenaša na prvega toženca. Vendar pa je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 80. člena ZASP, ko je v skladu s teorijo o pogodbenemu namenu prenosa (nem. Zweckubertragungstheorie) zaključilo, da so bile na toženca prenesene le tiste posamične materialne avtorske pravice, ki so bile nujno potrebne za dosego namena naročenega dela (torej za uporabo glasbenih oprem v radijskih in televizijskih reklamah).
ZPD člen 7, 7/1-4. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16, 16/6. ZUS člen 14, 14/3.
prometni davek – pogojna davčna oprostitev - formalni pogoji za oprostitev – pisna izjava kupca na računu – klavzula v pogodbi
Po določbi ZPD mora biti klavzula, da se na podlagi pisne izjave kupca davek od prometa proizvodov ne obračuna, navedena na računu. Če se ta klavzula nahaja v pogodbi, niso izpolnjeni pogoji za pogojno davčno oprostitev.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V premoženjskih sporih, kakršen je obravnavani, je revizija v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR.