Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno in popolno opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po 371. členu ZPP preizkusi le v tem obsegu.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 377, 384, 384/4.SPZ člen 92, 100.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – negatorna tožba - revizija zoper sklep v zvezi s prekinitvijo postopka - zavrženje revizije
Tožnica je uveljavila dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, zato se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za prekinitev postopka, revizija ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem - izločitev izvedenca – razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Ker tožnica revizijskega očitka o pristranskosti izvedenskega mnenja ni (pravočasno) uveljavljala v postopku na prvi stopnji niti se proti odločitvi sodišča prve stopnje, ki njene vloge ni obravnavalo kot zahteve za izločitev, iz tega razloga ni pritožila, ne more doseči presoje tega razloga v reviziji.
Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po opravljenih procesnih dejanjih, za katera je potrebno takso plačati, ga ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Glede na to, da je izvedenec podal obrazloženo mnenje, v katerem ni nasprotij in ki temelji na celovitem izvidu, in da je odgovoril na tožničine pomisleke glede podanega mnenja, tožnica pa v predlogu za postavitev novega izvedenca ni predlagala nič takega, česar ne bi bil storil že prvotno postavljeni izvedenec, revizijsko sodišče nima podlage za dvom v pravilnost stališča sodišča druge stopnje, da tožnica ni uspela vzpostaviti utemeljenega dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja in da zato niso podane predpostavke za postavitev novega izvedenca.
ZKP člen 70, 70/3, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – zagovornik – obvezna obramba – zagovornik po pooblastilu – brezplačna pravna pomoč – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje in jih tudi ustrezno obrazloži vložnik.
Ker taksni zavezanec v določenem roku ni plačal takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da mora poleg neplačane takse plačati še 50% pribitka kot kazensko takso.
Kadar se davek odmerja na podlagi obračuna (samoobdavčitev) sme davčni organ pri cenitvi davčne osnove na podlagi primerjave z drugim davčnim zavezancem, ki opravlja podobno dejavnost, uporabiti davčni obračun tega zavezanca in ni treba, da bi moral sam z odločbo ugotoviti njegovo davčno osnovo. Zaradi zavarovanja davčne tajnosti davčni organ ne sme razkriti osebnih podatkov o primerljivem davčnem zavezancu, ampak zgolj podatke, ki so objektivno pomembni za ugotovitev pravilnosti cenitve. Davčni obračun s skritimi podatki pa je davčni organ dolžan predložiti zavezancu le, če ga ta izrecno zahteva.
Kadar zakon predpiše dokazno breme za obtoženca, mu mora sodišče omogočiti izvedbo dokazov v skladu z načelom enakega varstva pravic po 22. členu Ustave po enakih kriterijih, kot to omogoča tožilcu za dokazovanje obtožbe.
ZUS člen 34, 34/1-3.ZGJS člen 37, 37/1, 39, 39/1-9, 40.
prenehanje koncesijske pogodbe – stvarna pristojnost za odločanje v upravnem sporu
Sklep Vlade RS (s katerim je ta odločala o podaljševanju obstoječega koncesijskega pogodbenega razmerja in nadaljnjem postopku javnega razpisa), ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, niti ne gre za upravno zadevo. Po 9. alineji 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se vprašanja prenehanja in podaljševanja koncesijske pogodbe urejajo s koncesijsko pogodbo, v primeru spora pa v skladu s 40. členom ZGJS odloči sodišče splošne pristojnosti.
odločba Ustavnega sodišča - odprava podzakonskega akta - sprememba oziroma odprava posamičnega akta
Predpostavka za zahtevek na podlagi 1. odstavka 46. člena ZUstS je odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
V sporni zadevi št. U 383/2008 gre za vpliv ustavne odločbe na že pravnomočno končan postopek. Pri tem je stališče sodne prakse enotno, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije nimajo vpliva (razen na konkretno odločbo, v zvezi s katero je bila vložena ustavna pritožba). Zato na podlagi takih odločb stranke, ki niso vlagatelji ustavne pritožbe, ne morejo zahtevati ne obnove postopka in ne spremembe odločbe na podlagi 46. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Taka odločba tudi ne pomeni spremembe pravnega stanja za stranke, ki niso vlagatelji ustavne pritožbe (glej tudi sodbo, št. X Ips 1089/05). Tako po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot revizijskega sodišča ne gre v konkretnem primeru za neenotno sodno prakso, niti za odstop od sodne prakse.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu blaga – sodelovanje stranke pred obnovo postopka - glavna obravnava – sojenje na seji – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je bil obsojencu naložen tudi poseben pogoj povrnitve škode, in v novi pogojni obsodbi določi novo enotno kazen, posebnega pogoja za preklic iz prejšnje pogojne obsodbe pa v novi sodbi ne določi, prejšnje pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja ni mogoče preklicati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zavezanec za plačilo
Ker je tožeča stranka predložila le dokaze v zvezi z deložacijo iz poslovnih prostorov, na katere se sporna odmera ne nanaša, je sodišče prve stopnje toženko pravilno obravnavalo kot zavezanko.
Če državni tožilec le konkretizira besede, ki pomenijo resno grožnjo kot zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, je obtožbo spremenil v dovoljenem obsegu, saj se dejanski opis še vedno nanaša na isti historični dogodek.
V primerih kumulacije tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različni podlagi, se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004478
ZKP člehn 371, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 21, 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - zakonski opis - konkretni opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uničenje poslovnih listin - pridržna pravica - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - pravna zmota
Če je v konkretnem opisu kaznivega dejanja uporabljen isti izraz, kot v zakonskem opisu, ne gre za bistveno napako v opisu dejanja, kadar v zakonu uporabljenega izraza ni mogoče ali ni potrebno konkretizirati na drug način; če pa ima v zakonu uporabljeni izraz v splošnem pogovornem jeziku več pomenov, v kontekstu kazenskega zakona pa ima omejene pomene, je treba poleg dokazanosti dejstva, ki naj bi pomenilo uresničitev zakonskega znaka, presoditi tudi, ali se to dejstvo lahko podredi pod uporabljeni izraz.
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je zadostna podlaga za izvršbo s prisilitvijo.
ZKP člen 299, 299/5, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče – dokazna ocena – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Personalni dokaz z zaslišanjem priče sodišče ocenjuje z logičnega in psihološkega vidika v skladu z načelom proste presoje dokazov. V procesnih določbah ni podlage za sklepanje, da je mogoče izpovedbi priče slediti v celoti ali pa sploh ne.