priglasitev del - večstanovanjski objekt - izkazanost pravice razpolaganja
Pravica razpolaganja v postopku zaradi dovolitve priglašenih del obnove večstanovanjskega objekta je izkazana, če je za priglašena dela dano soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
ZOR člen 165, 165/1, 192, 192/1, 206, 206/3.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 380, 380/2.
povrnitev škode – ravnanje oškodovanca – uporaba varnostnega pasu – odgovornost za drugega – odgovornost staršev za ravnanje otroka do 7 let starosti - odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Otroku soodgovornosti za nastalo škodo ni moč pripisati, saj smiselna uporaba določbe prvega odstavka 165. člena ZOR pripelje do zaključka, da za otroka do 7. leta starosti odgovarjajo starši ne glede na krivdo (torej tudi za nepripetje otroka z varnostnim pasom, kar v posledici lahko vzrokuje večjemu obsegu zadobljenih poškodb v prometni nesreči). V danem primeru torej ni moč govoriti o soprispevku oškodovanca v okviru prvega odstavka 192. člena ZOR, temveč je treba uporabiti tretji odstavek 206. člena ZOR, ki ureja vprašanje krivdne odgovornosti več oseb za isto škodo.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0011061
ZNP člen 37.ZSZ člen 21, 24, 24/2.ZPP člen 371, 384, 384/1, 384/4.
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja ceste – odškodnina za razlaščeno zemljišče – kmetijsko zemljišče – lokacijski načrt
V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.
Navedba v reviziji, da iz same oporoke zaporedje dogodkov ni razvidno in da ni mogoč zaključek, da je oporočiteljica pred pričami izjavila, da je to njena poslednja volja, drži le na splošno. V skladu s pravilom o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena ZPP) bi tožeča stranka morala dokazati, da ni pogojev za veljavnost pisne oporoke pred pričami. Glede na izveden dokazni postopek in odločitev sodišča pa je razvidno, da tožeča stranka pri tem ni bila uspešna.
odškodninska odgovornost - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - poškodba pri sestopu iz vojaškega vozila v mirujočem stanju - objektivna odgovornost
Niti usposabljanje v vojaškem vozilu v mirujočem stanju niti sestopanje z 1,5 m visoke lestve oziroma stopnic ni nevarna dejavnosti in tudi 1,5 m visoka lestev na vozilu ne predstavlja nevarne stvari.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011551
ZASP člen 21, 81, 160.ZPP člen 229.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja - dokazovanje - zaslišanje priče - opredeljenost dokaznega predloga
Toženec je v spornem obdobju uporabljal avtorske pravice subjektov, ki jih zastopa tožnik, v svojo korist, za katero je dolžan plačati nadomestilo.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije – različna dejanska in pravna podlaga zahtevka – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Trditvena podlaga tožbe je zajemala (le) odgovornost druge toženke kot delodajalca, ki je odredil delo v nevarnem delovnem okolju oziroma ni poskrbel za vse varnostne ukrepe pri delu, v pritožbi pa je tožnik odgovornost druge toženke utemeljeval na podlagi iz prvega odstavka 170. člena ZOR, ker druga toženka odgovarja za ravnanje svojega delavca, ki naj bi tožnika zavedel, da mu je delo odredil delodajalec. Pri tem ne gre le za spremembo pravne podlage, temveč tudi dejanske.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – sorodstvo stranke v postopku in uslužbenca pristojnega sodišča – manjše sodišče
Stranka postopka je v ožjem sorodstvu z uslužbencem manjšega krajevno pristojnega sodišča, zato je predlog za delegacijo utemeljen.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010335
ZUP člen 260, 260/1-9.ZDen člen 88.
obnova postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo – položaj stranke - upravičen predlagatelj obnove postopka – vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije
Predlagateljici obnove, ki je hkrati tudi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka, ni mogoče odrekati položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, in s tem upravičenja, da na podlagi 9. točke 260. člena ZUP predlaga obnovo tega postopka.
gradbeništvo - lokacijsko dovoljenje – javna pot - dokazno breme – dokazna moč letalskega posnetka
Le golo zatrjevanje tožeče stranke, da gre za javno pot, kar naj bi bilo razvidno iz letalskega posnetka, ne more biti ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo na navedenem zemljišču, saj navedbe tožeče stranke nimajo opore niti v občinskem odloku o kategorizaciji občinskih cest, niti v javnih listinah, ki so v spisu.
odškodninska odgovornost upravljalca smučišča - padec smučarja - ureditev smučišča - tehnična ureditev prog - pojem nevarnega mesta po ZVJS
Pomrznjene rebraste vdolbine in grudasti ostanki teptanja snega na smučišču nikakor ne predstavljajo nevarnosti, ki bi jo morala prva toženka odstraniti ali nanjo uporabnike smučišča posebej opozoriti. Gre za razumljivo pogost pojav, s katerim morajo smučarji računati in temu prilagoditi svoje smučanje.
Ko gre za upravljavčevo dolžnost postavitve varnostne ograje ali mreže, še toliko bolj velja, da se drugo nevarno mesto, ki bi terjalo enako ravnanje, ne more nanašati na druge, sicer običajne nevarnosti, s katerimi je zvezano obratovanje smučišča.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega.
revizija - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes za revizijo - zavrženje
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se izpodbija z revizijo, odpravljena odločba tožene stranke in v tem obsegu vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek. Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred novo dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kateri interesi bodo z odločitvijo prizadeti in kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva.