Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
najem poslovnega prostora - prenehanje najema - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev stvari med pravdo - posest (bivšega)najemnika
Tožena stranka poslovnega prostora nima več v posesti. Svojo izpraznitveno obveznost je torej sama izpolnila, ne čakajoč na sodbo. Glede na to, da je tožeča stranka poslovni prostor, ki je bil predmet najema, prodala, pa tožeča stranka tudi nima več zahtevka na izročitev poslovnega prostora sebi. Lahko bi zahtevala samo (še) izročitev predmeta najema kupcu.
ZUS člen 67, 67/2. ZUN člen 62, 62/2.ZGO-1 člen 192. Odlok o določitvi pomožnih objektov, člen 4.
dovolitev priglašenih del – legalizacija – skladnost z občinskim odlokom
Ker je tožnik zgradil garažo oziroma prizidek, ki presega z občinskim odlokom dovoljeno velikost, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – različna pravna in dejanska podlaga – nasprotna tožba – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker so tožniki za svoje zahtevke z različno dejansko in pravno podlago navedli samo eno, torej nediferencirano vrednost spornega predmeta. To ima enake posledice, kot da vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila določena. Enako velja za zahtevke po nasprotni tožbi, ko nasprotni tožniki vrednosti spornega predmeta sploh niso navedli.
Končni zapis ne uživa samostojnega sodnega varstva. To pa pomeni, da pri končnem zapisu ni predvidena niti pristojnost sodišča splošne pristojnosti niti specializiranih sodišč, torej sodna pristojnost nasploh.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila – dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Po drugem odstavku 12. člena Zakona o odvetništvu je odvetnik dolžan še en mesec po odpovedi pooblastila opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko v tem času nastala. Ker ob izteku meseca dni po odpovedi pooblastila odškodninska terjatev zoper zavarovalnico še ni zastarala, odvetnik s tem, ko ni vložil tožbe oziroma tožnice ni opozoril na zastaralni rok, ni kršil svoje dolžnosti iz mandatne pogodbe, ali pravil odvetniške stroke oziroma etike.
obnova postopka – odločba o dovolitvi priglašenih del – obnovitveni razlog – novo dejstvo ali nov dokaz – neresnične navedbe stranke
Izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem ne predstavlja novega dejstva ali dokaza in s tem obnovitvenega razloga po 1. točki 249. člena ZUP(1986), temveč predstavlja le podlago za inšpekcijsko ukrepanje. Zatrjevani namen, ki ni navzven izražen, pa ne more predstavljati neresničnih navedb, s katerimi je bil upravni organ spravljen v zmoto, v smislu določbe 4. točke 249. člena ZUP(1986).
ZPP člen 128, 128/5, 360, 360/1, 339, 339/2-14, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Z očitkom procesne kršitve revizija izpodbija dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, česar pa glede na omejenost revizijskih razlogov ne more uspešno uveljavljati.
Za odločitev je bistveno spoznanje o učinku, ki sta ga pogodbenika z medsebojnimi pravnimi operacijami zasledovala in ga naposled z izvršitvijo sporne prodajne pogodbe tudi dosegla. Ta je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima izrecna zastavna pogodba s t.i. komisoričnim sporazumom (lex commissoria), ki pa je predvsem zaradi nujnosti zaščite dolžnikovega šibkejšega položaja v razmerju do upnika prepovedan (prvi odstavek 973. člena ZOR). Jasno je torej, da sta stranki postopka za zavarovanje toženčeve terjatve uporabili instrumentarij s končnim prehodom lastništva predmeta zavarovanja (tožnikovega avtomobila) na upnika, ki mu pravni red vnaprej odreka pravno veljavnost.
Končni zapis ne uživa samostojnega sodnega varstva. To pa pomeni, da pri končnem zapisu ni predvidena niti pristojnost sodišča splošne pristojnosti niti pristojnost specializiranih sodišč, torej sodna pristojnost nasploh.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnica je revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZST člen 4, 5, 13, 14.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82.
sodne takse - odmera - oprostitev plačila
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu, niti ni plačala takse za sodbo. Takšna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin. Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožnici in ker je tožnica šele po prejemu sodbe smiselno predlagala taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo kot tudi za tožbo ne more učinkovati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, saj sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev.
Ker tožnik v danih okoliščinah ne bi mogel ravnati nič drugače, kot je, je delež, s katerim je mogoče ovrednotiti njegove lastne neskrbnosti (vožnja v stanju alkoholiziranosti) k verjetnosti nastanka škodnega dogodka, enak nič, zato njegovemu ravnanju ni mogoče pripisati lastnosti naravnega vzroka nastale škode.