zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - odstavitev stečajnega upravitelja - ugovor upravitelja zoper sklep o odstavitvi - pravno sredstvo upnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev upravitelja
Po 2. odstavku 82. člena ZPPSL ima proti sklepu o odstavitvi stečajni upravitelj pravico do ugovora, o katerem dokončno odloča stečajni senat. Iz pravkar povzetega besedila 2. odstavka 82. člena ZPPSL sledi, da je ugovor pravno sredstvo stečajnega upravitelja proti sklepu o njegovi odstavitvi. To določilo se tako ne nanaša na vprašanje, katero pravno sredstvo ima upnik proti sklepu o zavrnitvi njegovega predloga za odstavitev stečajnega upravitelja. Zato je treba uporabiti splošno pravilo iz 1. odstavka 13. člena ZPPSL, ki določa, da je v stečajnem postopku zoper sklep sodišča prve stopnje dopustna pritožba.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – izročitev delovne knjižice – rok za sodno varstvo
Tudi očitno nepravilno postopanje delodajalca pri prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu – s tem, da delavcu le zaključi delovno knjižico in mu jo izroči – ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi oziroma drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
vročanje - vročanje s fikcijo - obvestilo o prispelem pismu - navedba naslovnika na obvestilu o prispelem pismu - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma, ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel.
poškodba pri delu – vzrok invalidnosti I. kategorije - vzročna zveza
Vzročna zveza daje odgovor na vprašanje, katero dejstvo je povzročilo določeno posledico oziroma škodo. To dejstvo pa se glede na določbo 30. člena ZPIZ ne nanaša le na vzrok poškodbe, saj mora biti ob tem podana tudi zveza z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi takšnega dela ali dejavnosti pa mora biti poškodovanec tudi zavarovan.
Čeprav v sodbi sodišča prve stopnje ni najti izrecne analize konkretne listine, je ta vsebovana v analizi vsakega dokaza posamič in zlasti vseh dokazov skupaj. Sodišče druge stopnje je poleg tega pravilno navedlo, da iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da dokazovano dejstvo ni odločilno za presojo spornega razmerja. Pravilno zato, ker argumentacija sodišča prve stopnje v ničemer ne trpi, tudi če bi bilo dokazovano dejstvo resnično: videti je, da sodišče prve stopnje sprejema „pot stroja“, tj. da je tožena stranka - prek P. (pletilni stroj) fizično dobila od tožeče stranke (medtem ko ne sprejema, da bi ga bila od nje tudi kupila). Tako je sodišče prve stopnje dovolj jasno pokazalo, da bi branje navedene listine pomenilo nepotrebno dokazovanje dejstva, ki pravno ni pomembno (in je v bistvu tudi že dokazano).
ZDSS-1 člen 41, 41/4.ZDR člen 204, 204/3.ZPP člen 184, 184/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za sodno varstvo – sprememba tožbe - primarni in podrejeni zahtevki
Podaljšanje 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonite odpovedi v določbah ZDSS ni bilo predvideno.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1 ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „razveljavitev odpovedi“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
ZDR člen 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18, 18/13.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe
Ker ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine.
Z navedbami, ki so usmerjene v nasprotovanje pravilnosti zaključka sodišča o neobstoju elementov odškodninske odgovornosti, tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča, česar pa v pritožbi, ki je glede na določilo 32. člena ZDSS-1 vsebinsko omejena le na vprašanje zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji, ni dopustno uveljavljati.
Na različno drugostopenjsko prakso bi se lahko tožeča stranka v pritožbi uspešno sklicevala le, če bi zatrjevala in z navedbo konkretnih odločitev tudi dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je bilo bistvenega pomena za odločitev, v sodni praksi sodišč druge stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem vprašanju še ni odločalo.
pisna oblika - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Delavec, za katerega se šteje, da ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, z istim delodajalcem ne more zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predhodno ne preneha na enega od zakonitih načinov, naštetih v 75. členu ZDR.
ZDR člen 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 70, 70/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – bruto plača
Ker ZDR/02 v 1. alinei prvega odstavka 88. člena poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje podobno kot je ZDR/90 v 29. členu opredelil operativne razloge, zaradi katerih je lahko delavcu v posledici prenehanja potreb po njegovem delu prenehalo delovno razmerje, se tudi značaj odpravnine trajno presežnemu delavcu v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni spremenil.
ZDR/02 ni določil najvišjih zneskov odpravnin, zato je tudi glede odpravnin potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR/02, na podlagi katere se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto znesek.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu jasno obrazložilo, da nepravilnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni možno popraviti, ker dokazi, pomembni za odločitev, sploh niso bili izvedeni. To pomeni, da dopolnitev ali ponovitev izvedbe dokazov ni možna, ker jih je treba prej v celoti izvesti.
Pri odločanju o pritožbi na podlagi 30. člena ZDSS-1 Vrhovno sodišče ne sme odločati niti o vsebini niti o primernosti izvajanja novih dokazov, za katere pritožbeno sodišče meni, da jih je treba še dodatno izvajati.
ZDR člen 81, 81/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - konkretizacija kršitve
Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
Ali je kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče kvalificirati kot hujšo, je potrebno izrecno dokazovati le v primeru ugotavljanja zakonitosti izredne odpovedi, podane na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
Delodajalcu ni potrebno konkretizirati v splošnem aktu, katere kršitve obveznosti iz delovnega razmerja imajo lahko za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri odločanju o vprašanju obveznosti plačevanja prispevkov in davkov od nadomestila iz naslova konkurenčne klavzule gre (verjetno in glede na navedbe pritožbe) za neenotno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Bistveno za odločitev v tej zadevi (dodelitev izredne denarne socialne pomoči) je bilo tako pri toženi stranki kot pred sodiščem dejstvo, da tožnik ni navedel nobenega takega razloga, zaradi katerega bi se znašel v položaju materialne ogroženosti.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Namen določbe 30. člena ZDSS-1 ni, da bi se izvedba celotnega dokaznega postopka prenesla na sodišče druge stopnje oziroma, da bi pritožbeno sodišče v celoti izvajalo relevantne dokaze. Če pa je sodišče prve stopnje na obravnavi izvajalo dokaze in sprejelo dokazno oceno o odločilnih dejstvih, mora sodišče druge stopnje upoštevati načelo o prepovedi razveljavitve prvostopenjske sodbe, kljub temu če je potrebno izvesti še nekatere dokaze (ne pa vseh ali večine dokazov prvič), ki jih sodišče prve stopnje še ni izvedlo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev novega delavca
Navedbe tožnika, da je tožena stranka več kot pet mesecev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iskala novega delavca za ustrezno delovno mesto peka, na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, saj so bile za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravno pomembne okoliščine, ki so bile znane v času podaje odpovedi.
Ni podlage za sprejem pristojnosti upravnega sodišča, saj institut subsidiarnega sodnega varstva ni namenjen ugotavljanju kršitev ustavnih pravic in odpravi posledic, ki so nastale zaradi teh kršitev, kadar stranka, ki je imela na razpolago drugo sodno varstvo, tega ni izkoristila.
Kadar stranka vloži tožbo pred nepristojnim sodiščem, ki nato zadevo odstopi pristojnemu sodišču, je s tem začela postopek, katerega mora pristojno sodišče nadaljevati (na podlagi tožbe ali predloga v nepravdnem postopku). To bi v obravnavanem primeru pomenilo, da je z vložitvijo tožbe pred domnevno nepristojnim upravnim sodiščem tožeča stranka sprožila nepravdni postopek, ki bi ga moralo sodišče, kateremu bi bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, nadaljevati po pravilih ZNP. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati subjektivno opredelitev, ki jo je navedla tožeča stranka, to je v tem primeru kot nasprotno stranko A. Ta pa ne more biti stranka v nepravdnem postopku po 3. odstavku 113. člena ZZZDR in proti njej tožeči stranki ne bi mogli učinkovito varovati svojih pravic. V obravnavanem primeru se s tožbo ne zahteva ureditev razmerja med staršema, ampak ugotovitev kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih tožena stranka storila z nezakonitim dejanjem. Zato tožnicama ni zagotovljeno drugo sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, ampak le sodno varstvo po 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in je sodišče v nasprotju s to določbo odstopilo zadevo v reševanje sodišču splošne pristojnosti.