ZUS-1 člen 12, 12/1.ZVDZ člen 39, 105, 106, 107, 108.
sodno varstvo - imenovanje volilnih odborov
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ. Med temi akti ni naveden akt o imenovanju volilnih odborov. Sodno varstvo v upravnem sporu v ZVDZ tudi ni predvidno zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov oziroma okrajnih volilnih komisij pri volitvah (106. do 108. člen ZVDZ).
Ugotovitev nižjih sodišč, da tožnica ni dokazala, da je oporoka obstajala v času zapustnikove smrti, namreč predpostavlja dvom o tem, ali se je oporoka založila pred smrtjo zapustnika ali po njegovi smrti. V tej situaciji pa obstoji trditveno in dokazno breme tožnice glede dejstva, da se je oporoka založila brez vednosti oporočitelja. Ker tožnica tega ni dokazala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004429
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 14, 310.ZP-1 člen 12.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – dejanje majhnega pomena – prekršek – prepoved odločanja o isti stvari – izključitev postopka o prekršku - nedovoljen promet orožja
Inkriminacija za prekršek ne izključuje pregona za kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 5, 5/4, 7, 7/3, 32.URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1.
predmet varstva v upravnem sporu – začasna odredba – predhodni preizkus tožbe
Predmet varstva v upravnem sporu so pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij v smislu 2. člena ZUP, kar je poudarjeno v 2. členu ZUS-1, pa tudi druge pravice in pravne koristi posameznikov in organizacij, za katere je tako določeno v ZUS-1 (4. člen, 4. odstavek 5. člena, 3. odstavek 7. člena) ali v drugem zakonu. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu 1. člena in drugih določb ZUS-1 pa po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil, ki jih ima upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije. Da bi bilo tožeči stranki v upravnem sporu zagotovljeno sodno varstvo izvajanja njenih pristojnosti in pooblastil v okviru izvrševanja njene upravne funkcije, pa po presoji vrhovnega sodišča ni določeno niti v drugem zakonu.
krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba vojaka med vojaško vajo
Čeprav je bil tožnik zmanjšano sposoben, je moral sodelovati pri različnih aktivnostih in predvsem njegovi nadrejeni bi morali vedeti, da ga zaradi omejitev vida ne bi smeli razporejati na dolžnosti, pri katerih se zahteva dober vid. Zato okrog 22. ure zvečer ne bi smeli od tožnika zahtevati, da se v različnih položajih in hitro giblje po neravnem terenu, ki ga ni poznal. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razsodili, da je kriva za tožnikovo poškodbo, ki so jo zaradi malomarnosti povzročili njegovi nadrejeni (158. člen ZOR). Sodišči sta pravilno šteli, da tožnik ni kriv, če dan pred vajo ni opozoril na svoje težave, saj ni vedel, da bo moral teči ponoči, pa tudi ni pričakoval, da bo naletel na nezavarovan zaklonilnik.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Razlog za delegacijo lahko predstavlja tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Zato je utemeljen predlog delegacije v primeru, ko je ena od pravdnih strank hkrati tudi sodnica sodišča, ki odloča o pravnem sredstvu proti prvostopenjski odločbi.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – dolžnost preživljanja zakonca – višina preživnine
Ker toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, je toženka do preživnine.
Vprašanje obdolženčeve prištevnosti ali neprištevnosti je dejansko vprašanje, ki ga sodišče lahko ugotavlja samo na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca, ki pa ga odredi le takrat, kadar nastane sum v prištevnost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2004409
ZP-1 člen 4, 4/1, 4/4, 26, 26/6, 26/7, 163, 163/10. ZP-1C člen 59, 59/2.ZVCP-1 člen 32, 32/7-d, 32/8.
odločba o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije – načelo zakonitosti – omilitev sankcije – odpustitev sankcije – olajševalne okoliščine - prehodne določbe – pravna opredelitev prekrška – reformatio in peius
Če sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi storilca, ne more spremeniti nepravilne pravne opredelitve iz prvostopenjske sodbe v njegovo škodo, tudi ne more spremeniti odločbe o kazenski sankciji tako, da ne izreče predpisane stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – obdolženec kot priča – pravice obrambe – zagovornik – postavitev zagovornika po uradni dolžnosti – zagovornik več obdolžencev – ista kazenska zadeva – zavrnitev dokaznega predloga – branje zapisnikov o izpovedbah – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico
Če je sodišče obsojencu (v izogib zavlačevanju postopka) za zagovornika po uradni dolžnosti postavilo istega odvetnika, ki je zagovarjal tudi druge obdolžence v drugih povezanih kazenskih postopkih, ni kršilo interesov obrambe, saj je bil postopek zoper soobdolžence, ki je bil izločen, takrat že končan, na narokih za glavno obravnavo (razen na dveh) pa je bila navzoča tudi s strani obsojenca pooblaščena zagovornica.
ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-7, 372, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja - dejanska podlaga tožbe - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - obstoj skupnega premoženja
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tako imenovana sklepčnost tožbenega zahtevka oziroma po zakonskem besedilu iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP zahteva, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Za tožečo stranko to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek. Tožeči stranki pa nespornih pravnih pojmov in pravnih razmerij ni treba razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva, saj se šteje, da je tožena stranka z njihovim priznanjem priznala vsa dejstva, ki jih sestavljajo.
Sodišče mora glede na dejanske trditve tožeče stranke, katerih resničnost se predpostavlja, po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
V pravdi zaradi delitve skupnega premoženja pomeni trditev tožeče stranke, da so nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, prejudicialno pravno razmerje. Tožena stranka je z neodgovorom na tožbo glede tega predhodnega vprašanja priznala vsa dejstva, ki ga sestavljajo, med njimi tudi dejstvo, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – dokazna ocena – pravice obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Vprašanje ocene dokazov in verodostojnosti izpovedb prič je dejansko vprašanje, na katerega vrednostno in dokončno vedno odgovarja sodišče, o tem namesto sodišča ne more odločati izvedenec.