plačilni nalog - osebna zaznava - možnost izjave o prekršku
Če prekrškovni organ izda plačilni nalog, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji, krši prvi odstavek 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.
dovoljenost revizije – nedenarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja odpoved pravice souporabe, izpraznitev in izročitev pritličnega prostora v stanovanjski hiši. Ker ni označila vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ne bis in idem - pravna opredelitev dejanja – dokazni postopek - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanke – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je policija obsojenčevo ravnanje obravnavala kot prometno nesrečo, obtožba in sodišče pa kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne gre za zatrjevano dvakratno odločanje o isti zadevi.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta je bila določena v tožbi le za prvi zahtevek, ki pa sedaj ni povezan z revizijsko izpodbijanim delom pravnomočne sodbe. Revizija se tako nanaša le na drugi zahtevek, glede katerega pa vrednost spornega predmeta ni bila nikoli določena. Zato revizija ni dovoljena.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba – obljuba darila - priposestvovanje
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ker so med načini pridobitve lastninske pravice v 39. členu Stvarno pravnega zakonika navedeni pravni posel, dedovanje, zakon ali odločba državnega organa, sta pravilno ugotavljali, če je tožnik pridobil lastninsko pravico na podlagi daritve njegovih staršev. Toda v natančnem zapisu v pogodbi, ki opredeljuje obseg tožnikove solastninske pravice na stavbi, vrt na delu sporne parcele ni naveden. Če bi bil o tem govor ali celo ustni dogovor, kot trdi tožnik, tega pri darilni pogodbi ni mogoče upoštevati, ker gre za zelo oblično vrsto pogodbe in samoobljuba darila nima za posledico prenosa lastninske pravice.
zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO in AO-plus) - sklenitev zavarovanja - lastništvo motornega vozila
S tem, ko je tožnik sklenil permanentno avtomobilsko zavarovanje, katerega premija je bila plačana tudi s povračilom premije po nadomeščenih predhodnih policah, je zaradi zamenjave lastnika oz. uporabnika prenehalo zavarovanje AO plus. Ker pozneje le-to ni bilo več sklenjeno, tožnik iz tega zavarovanja ne more zahtevati zavarovalnine.
OZ člen 6, 8, 112, 112/1, 112/2, 112/4.ZOR člen 18.SZ člen 56, 62, 63, 159, 159/3. SZ-D člen 5, 5/5.SZ-1 člen 91, 109, 181. ZPPčlen 339, 339/2-14.
spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - zasedanje stanovanja brez pravne podlage - predpostavke spremenjenih okoliščin - skrbnost dobrega gospodarstvenika - možnost upoštevanja in izognitve spremembam ter njihova nepričakovanost - najemna pogodba - spremembe neprofitne najemnine - načelo enakovrednosti dajatev - dolžnost sklenitve pogodbe - ponudba pravične prilagoditve ustreznih pogodbenih pogojev
Tožnica zahteva izpraznitev in izročitev stanovanja, ki ga toženka zaseda brez pravnega naslova, sklicujoč se na spremenjene okoliščine, zaradi katerih odklanja sklenitev najemne pogodbe po stanovanjskem pravu. Gre za dajatveni zahtevek, ki glede na trajajoče stanje ni mogel zastarati.
Tožnica se je kot skrben gospodarstvenik z valutno klavzulo zavarovala pred inflacijo (običajnim tveganjem), medtem ko bi zavarovanje pred strukturnimi spremembami in dvigom neprofitne najemnine (tveganjem, ki ga v času sklepanja najemne pogodbe in aneksa ni bilo pričakovati) in zavarovanje s sklicevanjem na lastne pravne akte (zavarovanje pred vsemi tveganji) presegalo njeno dolžno skrbnost.
Spremenjene okoliščine so lahko podane tudi v primeru, ko je zaradi različnih razlogov pri sklepanju pogodbe podana delna neenakovrednost dajatev in je najemnina nižja od primerne tržne najemnine, vendar se s potekom časa ta začetna neenakovrednost še poveča, in to do takšne mere, da je izpolnjen standard spremenjenih okoliščin. Za njihov obstoj sicer ne zadostujejo spremembe tožničinih pravilnikov, temveč spremembe zakonsko regulirane neprofitne najemnine in njene primerjave s sporno najemnino ter ugotovljena dejstva, da sedanja najemnina tožnici ne prinaša dobička.
Ob ugotovitvah, da je v času sklepanja najemne pogodbe sporna najemnina presegala neprofitno najemnino, medtem ko je ponujena najemnina, čeprav po mnenju toženke upošteva inflatorna gibanja, od nje bistveno nižja, ni dvoma, da ne gre za ponudbo pravične prilagoditve.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – skrajšani postopek - zavrnitev dokaznega predloga – navzočnost na seji pritožbenega senata
Če je obdolženec v priporu, mora tudi v skrajšanem postopku sodišče samo po uradni dolžnosti v treh dneh od prejema obtožnega akta odločiti o priporu in zakon ne zahteva predloga državnega tožilca za podaljšanje pripora.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - dokazno breme - odgovor na pritožbo - izjava o odgovoru
Če izvedeni dokazi dokazujejo obtoženčevo krivdo z zadostno stopnjo gotovosti za obsodbo, ga bo sodišče spoznalo za krivega, če ne bo sam aktivno izpodbijal zanesljivosti in verodostojnosti izvedenih dokazov.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnica glede svojega zahtevka ni opredelila vrednosti spornega predmeta in zato vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni določena. Zato revizija ni dovoljena.
zastaranje – načelo pisnosti – poslovanje za svoj račun – dogovor strank o plačilu obveznosti iz poslovanja
Na revizijski stopnji neizpodbojna dejanska ugotovitev, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec prevzel celotno vodenje lokala in posloval za svoj račun, utemeljuje sklep, da je v notranjem razmerju na podlagi medsebojnega dogovora prevzel poravnavanje vseh obveznosti v zvezi s poslovanjem, kar vključuje tudi izplačilo plač zaposlenim.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.URS člen 22.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti - mlajši mladoletnik – poslovna sposobnost – odločba ustavnega sodišča
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšega mladoletnika, ki ga moramo uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne osemletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84. ZUS člen 3, 3/1.
javni razpis - stranka v upravnem sporu - poseg v ustavne pravice - odločba Ustavnega sodišča - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - pravni interes za vložitev revizije
Tisti, ki kot tožeča stranka meni, da so z razpisom prizadete kakšne njegove pravice ali pravne koristi, bi moral sodelovati v javnem razpisu in bi zoper dokončni akt o izbiri najugodnejšega ponudnika imel zagotovljeno sodno varstvo, ki pa z vidika 3. odstavka 1. člena ZUS pomeni drugo sodno varstvo. Ker bi torej tožeča stranka lahko uveljavljala sodno varstvo le v postopku kot udeleženka javnega razpisa, ga ne more uveljavljati v upravnem sporu kot subsidiarno sodno varstvo.
Tožničina tožba je tudi po presoji pritožbenega sodišča nerazumljiva do tolike mere, da ni sposobna za obravnavo. Tožnica je resnično nepovezano navajala tako v tožbi kot tudi v popravi tožbe, in nenazadnje tudi v pritožbi, dogodke oziroma krivice, ki naj bi se ji zgodile v zadnjih letih, poleg tega pa niti ni navedla, zoper koga je vložila tožbo. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da iz tožničinih navedb ni mogoče konkretno definirati relevantne kršitve, s katero naj bi bilo poseženo v kakšno tožničino ustavno pravico, za katero ne bi imela zagotovljenega drugega sodnega varstva.
Nezakonitost razpisnih pogojev lahko uveljavljajo vsi kandidati, ki so se prijavili na javni razpis, s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Tožeča stranka, ki se na razpis ni prijavila, pa v upravnem sporu ne more uveljavljati niti subsidiarnega sodnega varstva. Javnega razpisa ni mogoče izpodbijati kot nezakonito dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v pravico tožeče stranke.
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšo mladoletnico, ki jo je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne triletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita. S tem pa niso kumulativno izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva nelojalnosti), da se tožnica po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen v primeru ugotavljanja državljanstva ne bi štela za jugoslovansko in slovensko državljanko.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004385
ZP-1 člen 22, 22/4, 26, 26/6, 52, 52/2-7, 129a, 202a.ZVCP-1 člen 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek – skrajšani postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik – omilitev kazni – enako varstvo pravic
Hitri postopek zoper voznika začetnika kot storilca ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004427
ZP-1 člen 12, 12/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek
Vzporeden (ali zaporeden) tek postopka o prekršku in kazenskega postopka je kljub določbi prvega odstavka 12. člena ZP-1 dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004405
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/8, 52, 52/1, 52/2-7, 129a, 129a/2.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Razlaga, da je sodišče pristojno odločati v postopku o prekrških, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, če je storilec voznik začetnik, velja tudi, če gre za tujca, ki se mu sicer namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Če je bil storjen prekršek zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti in je prekrškovni organ hitrost vozila ugotovil s posebnimi tehničnimi napravami, niso podane okoliščine, ki bi narekovale izdajo posebnega plačilnega naloga po prvem odstavku 57. a člena ZP-1.