Po vložitvi odgovora na tožbo je tretja toženka vložila kar tri pripravljale vloge v relativno kratkem časovnem obdobju meseca in pol, ki so vsaka zase po obsegu relativno kratke, skromne po vsebini pa tudi zelo enostavne. Po podrobnejši preučitvi vsebine teh vlog se izkaže, da njihovo vlaganje ni bilo ekonomično in torej potrebno, bilo je celo nasprotujoče si.
dokazna ocena - zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo vprašanja ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki se v prekrškovnem pravu realizira v drugem odstavku 155. člena ZP-1, je potrebno, da tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkaže relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha, oziroma obstoj kršitve in njen (možen) vpliv na zakonitost sodbe.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vsebinsko prazna pritožba
Pritožba z ničemer ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 2. 12. 2022 dne 15. 12. 2022 vročen pooblaščencu tožnika (istemu, ki vlaga predmetno pritožbo). Pritožbene navedbe, da naj bi se tožnik »dejansko seznanil« s plačilnim nalogom šele 25. 1. 2023, so vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo in kaj se je s plačilnim nalogom dogajalo od njegove vročitve tožnikovemu pooblaščencu odvetniku pa do (domnevne) »dejanske seznanitve« tožnika.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene sodišča - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče ugotavljalo relevantna dejstva s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja. Prvo sodišče je v zadostni meri pojasnilo, zakaj je štelo izpovedbe B. B. ml. in toženčevih sinov za prepričljivejše od izpovedbe A. A.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00070396
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1. ZOZP člen 15.
škodni dogodek - padec drevesa - poškodba pri podiranju dreves - obvezno zavarovanje motornih vozil - traktor - obvezno zavarovanje traktorja - škoda zaradi uporabe traktorja - škoda kot posledica uporabe traktorja - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - razlaga pojma - premik vozila - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - delovna funkcija motornega vozila - nejasni razlogi sodbe - dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem
Obseg pojma uporaba vozila ni omejen na prometno situacijo in je neodvisen od značilnosti zemljišča, na katerem se motorno vozilo uporablja. Pri vozilih, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo ob nesreči uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, uporaba lahko sodi pod pojem uporaba vozila. Če se je uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
mejni spor - sporni mejni svet - priposestvovanje nepremičnine - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - raziskovalna dolžnost - dobrovernost - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustne pritožbene novote
Ni bistveno, ali je C. B. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele predstavlja jarek. Pomembno je, kakšne informacije je ponudil kupcema, kakšno je bilo stanje v naravi in če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069284
OZ člen 507, 511. ZPP člen 8, 97, 97/3, 279c, 279c/5, 280, 280/2, 324, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
identiteta strank - enotna matična številka občana (EMŠO) - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ustreznost pooblastila za zastopanje - dvom v pristnost pisnega pooblastila - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravočasnost vabila na narok - čas za pripravo na glavno obravnavo - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - pogodbena predkupna pravica - trajanje predkupne pravice - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - zahtevek na izstavitev listine - neizvedba predlaganih dokazov - nerelevantne pritožbene navedbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.
ZD člen 4a. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje - alkoholna opitost - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna ocena izpovedbe prič - pomanjkljiva dokazna ocena
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, torej, da jih ni prezrlo.
Metodološki napotek iz 8. člena ZPP določa, da je potrebno vse nasprotujoče si indice in dokaze soočiti, pretehtati in obrazložiti, katerim je sodišče pripisalo večjo težo in zakaj. Šele na podlagi takšne analitično-sintetične dokazne ocene je torej (lahko) zadoščeno zahtevi po objektivni preverljivosti sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pogostost epizod opijanja zapustnika baziralo zgolj na izpovedbi ene priče, ki je obenem (po številčnosti epizod) ustrezala izpovedbi tožnice. Nasprotno pa se ni (zadostno) opredelilo do izpovedb preostalih 11 prič, ki so vse izpovedale, da so zapustnika večkrat srečevale opitega ter mu tudi same pomagale do stanovanja. Že samo število prič, ki so izpovedale o lastni izkušnji pomoči zapustniku v stanju opitosti, kaže na to, da je bil zapustnik v takšnem stanju pogosteje kot zgolj štirikrat v zadnjem letu. V luči ugotavljanja enega izmed odločilnih dejstev obstoja zunajzakonske skupnosti – skupnega bivanja, so takšne (predvsem številne) izpovedbe prič lahko pravno relevantne in jih je potrebno skrbneje oceniti.
predlog za zavarovanje dokazov - načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote - splošno znana dejstva
Pritožnik ni uspel podati ustreznih razlogov oziroma konkretno pojasniti utemeljene bojazni (nevarnosti), da predlaganega dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Trditveno in dokazno breme za utemeljitev predloga je bilo v celoti na predlagatelju.
Stranka mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, vključno s tistimi, ki so splošno znana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070260
KZ-1 člen 194, 194/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - odmera kazenske sankcije - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - stroški prevoda
Ker je izvršitveno ravnanje izpolnjeno tudi, "če zavezanec ne izpolnjuje preživninske obveznosti na način, določen s pravnomočno in zavezujočo sodbo sodišča, ampak na drug način", v obravnavanem primeru torej kasneje, se tako kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženec v inkriminiranem obdobju preživnine za hčerki ni plačeval, čemur s tem, ko je navedel, da je preživnino zanju začel plačevati 28. 12. 2018, niti ni oporekal. Vsak starš se mora za svoje otroke truditi in jih preživljati sproti (torej v času nastanka vsakodnevnih osnovnih potreb in ne za nazaj), tega pa obdolženec ni storil, zato ga niti njegov izgovor, da iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 256/2009 ni razvidno, do kdaj je preživnino dolžan plačevati in da vse do danes ni dobil nobenega dokumenta, da hčerki študirata oziroma obiskujeta srednjo šolo, nikakor ne odvezuje plačila preživnine.
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - začasna ureditev razmerja - stopnja ugotavljanja dejstev - stopnja prepričljivosti - nasilna ravnanja - izkazovanje ogroženosti - razpis naroka - pravica do izjave
Tretji odstavek 19. člena ZPND določa, da lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen, sodišče pa lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače.
Izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja potrebnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
Za izrek podaljšanja ukrepov ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, temveč je sodišče prve stopnje pravilno ocenjevalo verjetnost ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi vrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka v sporu majhne vrednosti s sklicevanjem na pravila davčnega prava (na materialno pravo) in na »nemogoče dokazno breme« (gre ne samo za preveč pavšalen očitek, ampak za očitek, ki bi lahko meril le na neupoštevno relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka) ne more uspešno izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - pravica do izbire odvetnika
Sodišče je o stroških postopka odločilo skladno z določbo 158. člena ZPP ter upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko sta toženca izpolnila zahtevek, kar ni sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00069281
DZ člen 190, 190/1, 190/2. ZPP člen 347, 347/2. ZNP-1 člen 42.
preživnina za mladoletnega otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - ocena potreb - uspešen telesni in duševni razvoj - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi - pavšalno prerekanje - razporeditev preživninskega bremena - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku
Predmet tega postopka je ocena materialnih in pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev, ki naj sodišču, upoštevajoč oceno preživninskih potreb otrok, omogoči končno določitev preživnine. Matematični pristop ugotavljanja teh potreb in zmožnosti ni neprimeren.
Preživljanje mladoletnih ptrok ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem staršev. Treba je ugotoviti, katere in kolikšne so potrebe otrok in šele, če starši ne zmorejo pokriti vseh, omejiti tiste, manj osnovne.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - po zakonu overjena listina
Tretji odstavek 24. člena ZIZ namreč kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, ampak predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka niti ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da je verjetno izkazano konkretno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki se nanaša na razpolaganje z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil lahko upnik (tožeča stranka) izigran. Zatrjevanje preteklih dolžnikovih ravnanj ne zadošča za izkaz obstoja subjektivne nevarnosti.
Tožeča stranka bi morala izkazati aktivno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve upnikove terjatve (tožeče stranke). Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna dolžnikova konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem. Smiselno tožeča stranka tudi v pritožbi navaja, da zakon ne zahteva, da bi bilo premoženje osebno lastno dolžniku, vendar pa mora biti premoženje pod razpolagalno sposobnostjo dolžnika, saj ta sicer sploh ne bi mogel ravnati na način, da bi premoženje skrival pred upniki. Ravno to aktivno ravnanje dolžnika pa je za izkazan obstoj nevarnosti določeno v drugem odstavku 270. člena ZIZ. Mora iti namreč za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, kar je v pravnem pomenu to, da ima lahko on razpolagalno sposobnost tega odtujiti ali skrivati. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih dolžnikovih ravnanj, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve tožeče stranke v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ob jasni določbi glede trenutka nastanka taksne obveznosti ni podlage za zaključek pritožbe, da bi moralo sodišče z izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji počakati do pravnomočnosti sodbe in sklepa.
ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1. ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZEPDSV člen 19, 19/2.
plačilo nadurnega dela - poklicni voznik tovornjaka - dokazovanje z izvedencem - splošno znano dejstvo - nedopustne pritožbene novote
To, ali vozniki tovornjakov na splošno opravljajo delo preko polnega delovnega časa, za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka ni bistveno, niti to ni splošno znano dejstvo (samo opravljanje nadurnega dela in obseg le-tega sploh ne more biti splošno znano dejstvo, da ne bi bilo predmet dokazovanja).
Sodišče prve stopnje je v okviru trditev tožnika, potrjenih z njegovo izpovedjo, da je na potnih nalogih natančno naveden obseg dela, pravilno njegove navedbe o (nad)urah presojalo glede na predložene listine (potne naloge). Na ta način je ugotovilo, da število ur ne presega tistega, za katerega je toženka že obračunala plačo, ter tako utemeljeno presodilo, da mu je vse opravljeno delo plačala (in da tožnik dela preko polnega delovnega časa v zatrjevanem obsegu ni opravil).
V zakonu ni podlage, da bi se stroški pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki jih je imel z vložitvijo (sicer utemeljene) pritožbe, izplačati iz proračunskih sredstev.