Tožeča stranka je spregledala, da je pomemben dogovor o načinu zaračunavanja stroškov, ne samo končni izkupiček. Drugačen dogovor med strankama bi bil sicer ob vnaprejšnjem njunem soglasju mogoč, tožene stranke pa ne more vezati le enostranska odločitev tožeče stranke o spremembi pogodbenega dogovora.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti. Tožnik ni zgolj pavšalno trdil, da ni bil noben dan prost oziroma da je imel vsak dan zadolžitve, kot to nepravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zadostil trditvenemu bremenu, in sicer tudi skladno z zahtevami, ki jih je v tovrstnih sporih izoblikovala sodna praksa
Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ob jasni določbi glede trenutka nastanka taksne obveznosti ni podlage za zaključek pritožbe, da bi moralo sodišče z izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji počakati do pravnomočnosti sodbe in sklepa.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - po zakonu overjena listina
Tretji odstavek 24. člena ZIZ namreč kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, ampak predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka niti ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da je verjetno izkazano konkretno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki se nanaša na razpolaganje z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil lahko upnik (tožeča stranka) izigran. Zatrjevanje preteklih dolžnikovih ravnanj ne zadošča za izkaz obstoja subjektivne nevarnosti.
Tožeča stranka bi morala izkazati aktivno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve upnikove terjatve (tožeče stranke). Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna dolžnikova konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem. Smiselno tožeča stranka tudi v pritožbi navaja, da zakon ne zahteva, da bi bilo premoženje osebno lastno dolžniku, vendar pa mora biti premoženje pod razpolagalno sposobnostjo dolžnika, saj ta sicer sploh ne bi mogel ravnati na način, da bi premoženje skrival pred upniki. Ravno to aktivno ravnanje dolžnika pa je za izkazan obstoj nevarnosti določeno v drugem odstavku 270. člena ZIZ. Mora iti namreč za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, kar je v pravnem pomenu to, da ima lahko on razpolagalno sposobnost tega odtujiti ali skrivati. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih dolžnikovih ravnanj, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve tožeče stranke v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
motenje posesti - prekluzivni rok - zamuda roka - nepodaljšljiv rok
Rok za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti po 32. členu SPZ je materialni prekluzivni rok. To pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, nanj ne vplivata mirovanje ali prekinitev postopka, prav tako ob njegovi zamudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Z zamudo roka stranka izgubi pravico do varstva pred motenjem posesti.
regres za letni dopust - nesporna dejstva - pritožbena novota
Tožnica je tožbeni zahtevek v višini nesporno prejetih delnih plačil umaknila, toženka pa zahtevka v nadaljevanju ni več prerekala. Sodišče prve stopnje je zato skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo, da je znesek regresa za letni dopust v višini, ki je ostal po delnem umiku, nesporen, zato je tožnici ta znesek dosodilo.
URS člen 29. ZKP člen 240a, 240a/1, 240a/1-4, 240a/1-5, 240a/2, 240a/8.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje - zaščitni ukrepi - zaščitena priča - razkritje identitete - tajni policijski delavec - resna nevarnost za življenje ali telo priče - hudodelska združba
Po stališču sodne prakse so zaščitni ukrepi po 240.a členu ZKP smiselni le, če identiteta priče v konkretnem kazenskem postopku še ni razkrita, kar pomeni, da za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ukrepov iz prvega odstavka 240.a člena ZKP ni mogoče uporabiti.
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je preverjanje resničnosti in verodostojnosti izpovedbe priče mogoče le, če je pri zaslišanju priče obtožencu in senatu omogočena neposredna zaznava njenega obnašanja, njenih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov, saj bi sprejetje takšnega stališča uporabo v določbi prvega odstavka 240. člena ZKP določenih zaščitnih ukrepov dejansko izključilo.
ESČP možnosti uporabe zaščitnih ukrepov pri "priči - policistu" ni izključilo, temveč jim priznava legitimnost zaradi zaščite priče same ali njene družine.
Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka 240.a člena ZKP v konkretnem primeru niso namenjeni zakritju vloge prič, temveč zakritju njune identitete in fizične podobe.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00067449
ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
Če je predlog za izločitev nedovoljenih dokazov iz spisa podan v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je funkcionalno pristojen za odločitev o predlogu sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, ne razpravljajoči sodnik po vložitvi obtožnega predloga.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis
Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali.
ZPP člen 155, 155/1, 359. ZOdv člen 17, 17/5, 20, 20/2. ZOdv-G člen 3, 3/1.
odločitev o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški zastopanja po odvetniku
Glede na to, da spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv v času odločanja sodišča še ni veljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo oziroma je upoštevalo takrat veljavno določbo.
motenje posesti - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo
429. člen ZPP je potrebno razlagati širše in v skladu s 23. členom Ustave RS, ki ureja pravico do sodnega varstva, katere sestavni del je tudi pravica do učinkovite izvršbe. To pomeni, da je potrebno sprejeti razlago, da začne rok 30 dni v primerih, ko je upnik zaradi izkazanih posebnih okoliščinin potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti pridobil kasneje in ko mu ni mogoče očitati neskrbnosti, teči z dnem, ko je pridobil potrdilo, ki mu omogoča uspešno vložitev izvršilnega predloga na podlagi izvršilnega naslova.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 202. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Reparacijski tožbeni zahtevek tožnika za čas sklenjenega delovnega razmerja s tretjo toženko ni utemeljen zaradi ugovora zastaranja (202. člen ZDR-1), ki ga je podala druga toženka. Tožba je bila vložena dne 5. 10. 2019, kar pomeni, da so zastarale terjatve tožnika, ki so zapadle do 4. 10. 2014 (in ne do 5. 10. 2014, kot je navedlo sodišče prve stopnje).
zahtevek na izročitev stvari - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročanje osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu - vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe - podpis povratnice - povratnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - dokazovanje z izvedencem grafologom - nepotreben dokaz z izvedencem - pravilna vročitev
Po določilu 133. člena ZPP se sodna pisanja pravnim osebam vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, pri čemer ni razlike v načinu vročanja glede na različno pomembnost pisanja. To velja torej tudi za vročanje pisanj, ki se vročajo pravni osebi osebno (šesti odstavek 142. člena ZPP). Ob navedenem za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je pisanje na sedežu toženke prejel zakoniti zastopnik ali drug delavec, ki se je nahajal v poslovnem prostoru. Toženka zato domneve o pravilni vročitvi, izkazani s povratnico, ne more izpodbiti s trditvijo, da te ni podpisal zakoniti zastopnik, kar naj bi sodišče ugotovilo z njegovim zaslišanjem in dokazom z izvedencem grafologom. Tudi če bi izvedena dokaza to dejstvo potrdila, namreč domneva o pravilnosti vročitve ne bi bila ovržena.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - postopek do izdaje odločbe
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Ker pritožbeno sodišče o vloženi pritožbi tožeče stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe dopusten in upošteven.
URS člen 26, 134. OZ člen 148. ZPP člen 108, 335, 336.
odgovornost države - zavrženje pritožbe - zadostno število izvodov vloge - pravni pouk - nepopolnost pritožbe - škoda - protipravno ravnanje sodnika - materialna imuniteta sodnika
Nezadostno število izvodov samo po sebi namreč, glede na člen 335 ZPP, ne pomeni nepopolnosti pritožbe, opozorilo v pravnem pouku pa se ni nanašalo na posledice vložitve nezadostnega števila izvodov pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče že iz navedenega razloga pritožbi tožnika ugodilo in razveljavilo po prvostopnem sodišču dne 20. 2. 2023 izdani sklep, s katerim je bila zavržena pritožba tožnika.
Tožniku je tudi še vedno zagotovljeno pravno varstvo; daje mu ga določba člena 148 OZ v prvem odstavku, ki v primeru, kot je konkretni, napotuje na odgovornost države; takšno pravno varstvo tožnik nenazadnje tudi dejansko uveljavlja v obravnavanem primeru, glede na to, da je ena od toženih strank v zvezi z istovrstnimi očitki sodnicama tudi država.
V pravnem sistemu RS, upoštevaje dikcijo 26. člena Ustave RS in 148. člena OZ, iz katerih izhaja, da za napake pri ali v zvezi s sodniško funkcijo odgovarja država kot za lastna ravnanja je sprejeto načelo primarne odgovornosti države. Pravica oškodovanca do povračila škode pa ne pomeni, da mora poleg države odgovarjati tudi sodnik, zato zakonska dikcija 1. odstavka 134. člena Ustave RS prav tako ne predstavlja zatrjevane izvotlitve pravice oškodovanca do povračila škode.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2. ZD člen 25, 25/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
neutemeljeno zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - pravni interes za izbrisno tožbo - izpodbijanje veljavnosti oporoke - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - dedovanje na podlagi oporoke - nujni dediči - pravica do nujnega deleža - obseg zapuščine - velikost nujnega deleža - obstoj pravnega interesa - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - potrebnost napotitve na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je na podlagi v zapuščinskem postopku razglašene oporoke oporočna dedinja toženka, a to samo po sebi še ne pomeni, da bo dedovala celotno zapuščino, saj je oporočno dedovanje omejeno z nujnim dedovanjem. Nujni dediči so med drugim vedno tudi zapustnikovi potomci (prvi odstavek 25. člena ZD), torej tudi tožnika, ki sta sin in hči zapustnika, velikost njunega nujnega deleža pa je seveda odvisna od obsega zapuščine. Zato jima že iz tega razloga ni mogoče odvzeti pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja. Iz navedb strank in zapuščinskega spisa pa je po drugi strani razvidno, da obstaja med strankami tudi spor glede veljavnosti oporoke, kar še dodatno potrjuje obstoj pravnega interesa tožnikov za tožbo. Posledica pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja je tudi pravni interes za izbrisno tožbo (za izbris lastninske pravice, vpisane na podlagi te iste pogodbe o dosmrtnem preživljanju).
Napotitveni sklep vzpostavlja le neizpodbojno domnevo o obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ni pa napotitveni sklep edina možna podlaga za izkaz obstoja pravnega interesa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067901
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje grožnje - pregon po uradni dolžnosti - mladoletni otrok kot oškodovanec - občutek ogroženosti oškodovanca - nasprotje med izvedenimi dokazi in vsebino listin - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - dokazna vrednost kazenske ovadbe
Določba 15.a člena KZ-1 je jasna in nedvoumna, saj izrecno določa, da se v primerih ko gre za kazniva dejanja iz poglavja zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Bistveno je torej, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja mladoletna oseba. V takem primeru, ko gre za kataloško kaznivo dejanje po 15.a členu KZ-1, se storilec preganja po uradni dolžnosti in na uporabo te določbe ne more vplivati dejstvo, da kasneje med tekom kazenskega postopka oškodovanec postane polnoleten.