regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odškodninska odgovornost povzročitelja - vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - podlaga zahtevka - intervencijski učinek - druga sodna odločba - učinek pravnomočne sodbe - vezanost na dejanske ugotovitve odločb - obvestilo o pravdi - pravni učinek
Pomemben je naziv sodbe (vmesna), ne pa konkretna vsebina izreka. Vsaka sodba, ki je označena kot vmesna sodba, lahko učinkuje le v konkretni pravdi in ne more povzročiti, da bo z njo pravnomočno odločeno o obstoju določenega pravnega razmerja, čeprav iz vsebine izreka vmesne sodbe sicer izhaja prav to.
Zaradi intervencijskega učinka bistvene dejanske ugotovitve iz druge sodbe vežejo tudi v tej pravdi. Toženec zato ne more zanikati pravilnosti ugotovitve, da je za prometno nesrečo izključno odgovoren in očitati tožnici slabega pravdanja.
V 204. členu ZPP je določeno, da če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi, da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek, lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomočno ne konča. Stranka, ki je drugega obvestila o pravdi, ne more zaradi tega zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem je lahko izdana odločba, ki bo imela posreden pravni učinek na obveščenega. Tako obveščeni pridobi možnost, da v pravdi intervenira. Na drugi strani pa si tako (torej z obvestilom o pravdi) stranka zagotovi tudi intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne udeleži. Če torej obveščeni ne izkoristi možnosti, da se v postopek vključi, se izpostavi riziku, da se bo pravdna stranka, ki bo v drugi pravdi uveljavljala zahtevek proti njemu, sklicevala na intervencijski efekt in sam ne bo mogel ugovarjati, da je sodba iz prve pravde napačna (ugovor t. i. slabega pravdanja), razen, če glede na trenutek, ko bi se pravdi lahko pridružil, tudi stranka, ki mu je poslala obvestilo, ne bi mogla več podajati trditev in opravljati procesnih dejanj, ki bi imele za posledico ugodnejšo ali drugačno sodbo. O tem, ali je sklicevanje na intervencijski učinek utemeljeno, presodi sodišče v kasnejši pravdi. Obvestilo o pravdi ima učinek tudi, če se ne opravi preko sodišča.
Ker se toženec, kljub (pravilnemu) obvestilu o pravdi, vanjo ni vključil, je sklicevanje tožnice na intervencijski efekt sodbe, ki je bila izdana v pravdni zadevi P 99/2016 Okrajnega sodišča v Domžalah, utemeljeno.
Ker zaradi intervencijskega učinka pravnomočne sodbe v zadevi P 99/2016 veže njen izrek, pa tudi bistvene dejanske ugotovitve, navedene v obrazložitvi, je zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v sedanjem postopku ne more več zanikati svoje odgovornosti za prometno nesrečo, tožnici očitati slabega pravdanja ter zahtevati, da o tem sodišče v tem postopku ponovno izvaja dokaze in sprejme odločitev, pravilno.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZLNDL člen 1. ZPN člen 7. ZPDS člen 6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - merila (kriteriji) za odmero - pridobitev (so)lastninske pravice - pravica uporabe družbene lastnine - akcesorne pravice - souporaba nepremičnine - prehod lastninske pravice po zakonu - presečni dan - parkirišča - dovozna pot - skupno pripadajoče zemljišče
Sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče, je treba vedno utemeljiti z dveh vidikov: dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. In le dejanski vidik se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča dokazuje upoštevajoč merila, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1. Povedano drugače: ugotovitev, da je določeno zemljišče, ob upoštevanju zakonskih meril, bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, samo po sebi še ne pomeni, da je last lastnika stavbe. Zakon je sicer, upoštevajoč tipične primere in tipično (pričakovano) pogodbeno voljo ter običajen namen pogodbe o prenosu lastninske pravice na stavbi (da se prenese skupaj z zemljiščem, potrebnim za njeno redno rabo), v prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 določil zakonsko domnevo, da je na pridobitelja stavbe (oziroma posameznih delov v njej) prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču, vendar pa je ta domneva izpodbojna. To pomeni, da lahko tisti, ki v postopku trdi, da je bila volja strank drugačna, to dokaže.
Po letu 1997 je bilo mogoče (in dopustno), da si je lastnik stavbe, ki še ni bila v etažni lastnini, ob njeni odtujitvi, v lasti zadržal del pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067470
OZ člen 357, 357/1, 953, 953/1. ZPP člen 8, 350, 350/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključena obveznost zavarovalnice - domneva alkoholiziranosti voznika - prepričljiva dokazna ocena - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravilna odločitev iz drugih razlogov - ugovor zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - utemeljenost ugovora zastaranja - nastanek zavarovalnega primera - začetek teka zastaralnega roka - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pravno zmotno je naziranje sodišča prve stopnje, da je tožnikova terjatev nastala šele 8. 8. 2019 z izdajo sodbe v postopku o prekršku, ker naj bi tožnik šele tedaj pridobil potrebne podatke za povračilo škode. Tožnik zahteva plačilo zavarovalnine zaradi nastanka zavarovalnega primera – to je zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanega vozila, ki je nastala v prometni nesreči 12. 7. 2016. Tedaj je nastal tudi zavarovalni primer in tožnikova terjatev za plačilo škode na vozilu, saj ni bilo okoliščin, ki bi preprečevale ugotovitev obsega in višine škode na vozilu. Tri letni zastaralni rok je torej pričel teči 1. 1. 2017 in je potekel 1. 1. 2020. Ob vložitvi tožbe (18. 3. 2021) je bila terjatev že zastarana.
Vsaka pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, ki mora biti izviren. Fotokopija podpisa ne zadostuje in te pomanjkljivosti tudi ni mogoče sanirati. V postopku s pritožbo se namreč ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP). Tožnica je bila na obvezne sestavine pritožbe in možnost takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe tudi vnaprej opozorjena.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266, 266/1. ZTLR člen 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326, 328, 345. ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - dobroverni in zakoniti posestnik - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Povzemanje izpovedi pravdnih strank in prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti (ovrednotiti njihovo dokazno vrednost) – vsakega zase in vse skupaj. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do razlik med izpovedmi posameznih prič, ter med izpovedmi prič in drugimi izvedenimi dokazi, posebej v povezavi z ugovorno trditvijo, da je tožnik posest dejansko izvrševal na parcelah 8 in 9, ne na parceli 1. Argumentirano bi moralo pojasniti, zakaj gre (oziroma ne gre) za relevantna razhajanja. Sodbi, ki ne vsebuje takšne dokazne ocene, je utemeljeno mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.
ZUP člen 113, 113/1, 113/2. OZ člen 299, 299/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 228a, 228a/2, 228a/2-4.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - povrnitev stroškov pravnega zastopanja v upravnem postopku - tek zakonskih zamudnih obresti
Ker se postopek ni začel po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo tožeče stranke, je v tem primeru potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 113. člena ZUP, po katerem gredo stroški, ki nastanejo stranki, med drugim tudi zaradi pravnega zastopanja, v njeno breme.
ZZVZZ člen 44b. ZPacP člen 9, 9/1, 9/2, 14b, 14b/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135b. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (2018) člen 9, 9/1, 9/1-3, 10, 10/3, 16.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - čakalna doba - najdaljša dopustna čakalna doba
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati, da je bila v Sloveniji presežena najdaljša dopustna čakalna doba, ki v obravnavanem obdobju glede na novelirane določbe Pravilnika o naročanju ni znašala tri temveč 12 mesecev. Ni mogoče uspešno zatrjevati niti preseganja razumnega časa. Tožnica kirurškega posega izven UKC A. s prenosom napotnice na UKC G. ali E. sploh ni poskušala pridobiti v javni zdravstveni mreži v dopustni čakalni dobi ali razumnem času.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - postopek do izdaje odločbe
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Ker pritožbeno sodišče o vloženi pritožbi tožeče stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe dopusten in upošteven.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00069272
ZPP člen 92, 116, 116/1, 132a. ZBPP člen 30, 30/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - procesna dejanja pooblaščenca - komunikacija med odvetnikom in stranko - neskrbno ravnanje odvetnika - pravna pomoč odvetnika po zbpp - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izbire odvetnika - nedovoljene pritožbene novote - zatrjevane napake sodišča - pravica do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da toženca naroka nista zamudila iz opravičenih razlogov. Opravičen razlog za zamudo so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka ni sama zakrivila. Dejanja, ki jih (ali pa ne) opravi v mejah pooblastila pooblaščenec, pa imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila stranka sama (92. člen ZPP). Krivda odvetnika je namreč izenačena s krivdo stranke. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je način komunikacije med odvetnikom in stranko stvar njunega notranjega razmerja in morata zato toženca posledice zamude, čeprav jih je zakrivila pooblaščenka, trpeti sama. Dejstvo, da je odvetnica pritožnikoma pooblastilo preklicala, da na narok ni pristopila in da ju po njunih trditvah ni obveščala o poteku postopka in ju tudi ni obvestila o začasni lokaciji sodišča, zato na odločitev ne morejo vplivati. Povedano drugače: tudi če vse navedeno drži, posledice nepravilnega oziroma neskrbnega ravnanja odvetnice bremenijo pritožnika.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2. ZD člen 25, 25/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
neutemeljeno zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo - pravni interes za izbrisno tožbo - izpodbijanje veljavnosti oporoke - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - dedovanje na podlagi oporoke - nujni dediči - pravica do nujnega deleža - obseg zapuščine - velikost nujnega deleža - obstoj pravnega interesa - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - potrebnost napotitve na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je na podlagi v zapuščinskem postopku razglašene oporoke oporočna dedinja toženka, a to samo po sebi še ne pomeni, da bo dedovala celotno zapuščino, saj je oporočno dedovanje omejeno z nujnim dedovanjem. Nujni dediči so med drugim vedno tudi zapustnikovi potomci (prvi odstavek 25. člena ZD), torej tudi tožnika, ki sta sin in hči zapustnika, velikost njunega nujnega deleža pa je seveda odvisna od obsega zapuščine. Zato jima že iz tega razloga ni mogoče odvzeti pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja. Iz navedb strank in zapuščinskega spisa pa je po drugi strani razvidno, da obstaja med strankami tudi spor glede veljavnosti oporoke, kar še dodatno potrjuje obstoj pravnega interesa tožnikov za tožbo. Posledica pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. ugotovitev njenega neobstoja je tudi pravni interes za izbrisno tožbo (za izbris lastninske pravice, vpisane na podlagi te iste pogodbe o dosmrtnem preživljanju).
Napotitveni sklep vzpostavlja le neizpodbojno domnevo o obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ni pa napotitveni sklep edina možna podlaga za izkaz obstoja pravnega interesa.
Če sta skupno varstvo in vzgoja otroka v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko npr. en starš otroka zanemarja ali zlorablja, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
Pri presoji neogibne potrebnosti pripora mora sodišče izhajati tudi iz spremenjenih razmer, torej tudi iz dejstva, da se obtoženec namerava preseliti na naslov začasnega bivališča, ki je dokaj oddaljeno od oškodovančevega prebivališča in iz izjave obtoženčeve sestre, da obtoženec lahko biva pri njej.
URS člen 26, 134. OZ člen 148. ZPP člen 108, 335, 336.
odgovornost države - zavrženje pritožbe - zadostno število izvodov vloge - pravni pouk - nepopolnost pritožbe - škoda - protipravno ravnanje sodnika - materialna imuniteta sodnika
Nezadostno število izvodov samo po sebi namreč, glede na člen 335 ZPP, ne pomeni nepopolnosti pritožbe, opozorilo v pravnem pouku pa se ni nanašalo na posledice vložitve nezadostnega števila izvodov pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče že iz navedenega razloga pritožbi tožnika ugodilo in razveljavilo po prvostopnem sodišču dne 20. 2. 2023 izdani sklep, s katerim je bila zavržena pritožba tožnika.
Tožniku je tudi še vedno zagotovljeno pravno varstvo; daje mu ga določba člena 148 OZ v prvem odstavku, ki v primeru, kot je konkretni, napotuje na odgovornost države; takšno pravno varstvo tožnik nenazadnje tudi dejansko uveljavlja v obravnavanem primeru, glede na to, da je ena od toženih strank v zvezi z istovrstnimi očitki sodnicama tudi država.
V pravnem sistemu RS, upoštevaje dikcijo 26. člena Ustave RS in 148. člena OZ, iz katerih izhaja, da za napake pri ali v zvezi s sodniško funkcijo odgovarja država kot za lastna ravnanja je sprejeto načelo primarne odgovornosti države. Pravica oškodovanca do povračila škode pa ne pomeni, da mora poleg države odgovarjati tudi sodnik, zato zakonska dikcija 1. odstavka 134. člena Ustave RS prav tako ne predstavlja zatrjevane izvotlitve pravice oškodovanca do povračila škode.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določbe 157. člena ZPP. Ta določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti stroške. V obravnavanem primeru je do delne pripoznave tožbenega zahtevka prišlo šele na naroku dne 31.3.2014, ki ni bil prvi narok za glavno obravnavo, toženka pa se je pred tem tudi že spustila v obravnavanje glavne stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSK00068942
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 86. URS člen 35. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2.
Pri pojasnilni dolžnosti ne gre za vprašanje, ali se je toženka zavedala neizogibnega povečanja vrednosti CHF (pa je to prikrila) niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke.
Od toženke kot profesionalne finančne institucije je zato bilo mogoče pričakovati, da ima zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močneje pretresli valutni trg. Šele, če bi tožniku pojasnila svoje resnično (ne)vedenje, češ, da so nihanja nepredvidljiva in nenapovedljiva, da ni jasno, ali se bodo in v kolikšni meri uresničila in da je apreciacija tuje valute na določeni točki ekonomskega cikla vedno pričakovana, bi bila pojasnilna dolžnost banke izvedena tako, da bi se tožnika zavedala dejanskega obsega tveganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00067711
OZ člen 15, 333, 579, 587. SZ-1 člen 111. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - izselitev družinskega člana - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - pravna podlaga za uporabo stanovanja - uporaba brez pravne podlage - najemna pogodba - nesklenitev najemne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - posodbena pogodba - medsebojni dogovor strank - trajno pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - rok za izselitev iz stanovanja
Na strankah je, da zatrjujejo dejansko stanje, je pa nato sodišče tisto, ki na takšno dejansko stanje uporabi pravo. Sodišče mora torej za konkreten dejanski stan najti ustrezno pravno pravilo. Res je, kar tudi opozarja pritožba, da je toženec med svojimi trditvami podal tudi trditev o obstoju posodbene pogodbe, ki je v OZ urejena v 579. do 586. členu. Vendar pa posodbena pogodba ne nastane sama po sebi, kot nadaljevanje nekega zatečenega stanja, brez ustreznega dogovora, sporazuma, ki je lahko tudi usten.
V konkretni zadevi je toženec trdil, da je bil med strankama dosežen dogovor, ki naj bi po prvi varianti predstavljala ustno najemno pogodbo, kar se je izkazalo, da ne drži. Po drugi varianti naj bi šlo za soglasje, ki bi privedlo do posodbene pogodbe in sicer trajnega pogodbenega razmerja, ki se ga po 333. členu OZ prekine le z odpovedjo. Vendar pa samo dejstvo, da je toženec kot otrok prebival pri starših (tožniku in njegovi ženi), pa se je potem to bivanje podaljšalo v toženčevo odraslo dobo (na način, da starša pač nista nasprotovala temu, da biva v hiši), ne more pomeniti dogovora (sporazuma), ki bi ustanovil posodbeno (ali kakršno koli drugačno pogodbeno) razmerje.
Dejstvo, da je toženec pri starših bival tudi v odrasli dobi, ne pomeni, da bi bilo med njimi ustanovljeno kakršno koli pravno razmerje, ki bi kot tako pomenilo pravno podlago za prebivanje v hiši staršev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da gre za situacijo, ko toženec v tožnikovi nepremičnini prebiva brez pravnega naslova, zaradi česar so podani razlogi, da se mora iz nepremičnine izseliti.
Pritožbeno sodišče glede na okoliščine tega primera šteje kot primeren rok, v katerem se bo toženec lahko izselil in si našel drugo primerno stanovanje, 60 dni.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v sporu
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Posledično tožena stranka tudi v celoti nosi stroške postopka, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje.
Predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti so pravna dejstva, ki morajo nastopiti, da bi pogodbi zvesta stranka pridobila pravico zahtevati povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve, ki je vsebina poslovne odškodninske odgovornosti. Pravica zahtevati povrnitev škode, ki je pogodbi zvesti stranki nastala zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, je ena od dodatnih pravic, ki jih pridobi pogodbi zvesta stranka na podlagi odgovornosti druge pogodbene stranke za to nepravilno izpolnitev. Zato morata biti za nastanek te pravice izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti za nepravilno izpolnitev, ki sta skupni vsem dodatnim pravicam, ki jih pridobi pogodbi zvesta stranka na podlagi odgovornosti za nepravilno izpolnitev. To sta: 1. Nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti, ki ima značilnost protipravnega stanja, 2. Vzrok za nepravilno izpolnitev izvira iz sfere stranke, katere izpolnitvena obveznost je kršena. Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti, ki sta hkrati splošni predpostavki odškodninske odgovornosti, saj sta skupni vsem vrstam odškodninskih odgovornosti, in sicer: 3. Vzročna zveza med nepravilno izpolnitvijo obveznosti in škodo, ki zaradi te nepravilne izpolnitve nastane pogodbi zvesti stranki in 4. Škoda, ki jo pogodbi zvesti stranki povzroči nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti druge stranke.
tožba za zvišanje preživnine - preživljanje skupnih otrok - preživnina za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - naknadno spremenjene okoliščine
Sodišče prve stopnje je kot spremenjene okoliščine upoštevalo A. A. obiskovanje fakultete (v času odločanja je obiskovala prvi letnik), njene hobije, B. B. obiskovanje srednje šole (v času odločanja je obiskoval že drugi letnik), C. C. prehod v višje razrede, ki je tudi nastopil že pred odločanjem, in njune dejavnosti, kot spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi dohodke staršev, pri čemer je tudi te presojalo že od začetka postopka oziroma od leta 2020 dalje.