NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
Prvostopno sodišče je pravilno in skladno s spisovnim gradivom obrazložilo, da tožnik v dopolnitvi ni navedel naslovov stalnega ali začasnega prebivališča tožencev, kar je po drugem odstavku 105. člena ZPP in prvem odstavku 180. člena ZPP v zvezi s 180.a členom ZPP obvezna sestavina tožbe. Prvostopno sodišče se je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opredelilo do pomena tožnikove navedbe v tožbi in dopolnitvi tožbe, da naj sodišče tožbo vroča tožencem na njihovem delovnem mestu, ker drugih podatkov o tožencih nima in naj si jih pridobi sodišče samo po uradni dolžnosti, pri čemer ta navedba, ki se nanaša zgolj na vročanje, ne odvezuje tožnika, da vloži tožbo z vsebovanimi obveznimi sestavinami, ki jih (med drugim) predstavlja naslov tožene stranke (skupaj z osebnim imenom in EMŠO ali davčno številko ali rojstnim datumom). Z zgoraj povzetim razlogovanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče spregledalo določbo člena 140 ZPP, saj gre za dva različna instituta.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - nujni delež - oporočno dedovanje - dedni delež - pravnomočna sodba
V sklepu o dedovanju je bilo zapuščinsko sodišče vezano na pravnomočne sodbe iz pravdnih postopkov, v katerih je bilo odločeno o izločitvenem zahtevku zapustnikove vdove, ugotovljena je bila obračunska vrednost zapuščine, obračunska vrednost skupnega nujnega deleža, v kakšnem obsegu je treba vrniti v zapuščino nepremičnine oziroma denarno vrednost daril zaradi prikrajšanja nujnih dedičev, kar je bilo tudi zajeto v izrek sklepa o dedovanju.
ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
stopničasta tožba - zahtevek drugi osebi na predložitev listine - razveljavitev prvostopenjske sodbe - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za stopničasto tožbo, saj so tožnice že postavile zahtevke za plačilo nadur, oziroma da zato tožba z zahtevkom, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano delno sodbo, tako da mu je ugodilo, ni dopustna.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 145, 145/1. URS člen 29. ZPND člen 3, 10, 14.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - postopek po ZPND - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - pristojnost centra za socialno delo - vložitev kazenske ovadbe - začetek kazenskega postopka - izjava osumljenca - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do molka - izločitev zapisnika, ki vsebuje izjavo osumljenca
Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.
odločitev o stroških pravdnega postopka - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - odsotnost iz pisarne
Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi, zakaj stroški za odsotnost iz pisarne zaradi potovanja na tretji narok za glavno obravnavo niso potrebni, za prejšnja dva pa so, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pri izračunu ostalih pravilno priznanih stroškov postopka pa je prišlo do računske napake.
zavrženje predloga za izvršbo - nezaključen stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 36, 36/1. ZGD-1 člen 390, 395, 501, 501/1, 501/2, 522. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/1, 44/1-2, 44/2, 44/2-1.
predlog za prekinitev postopka - položaj družbenikov - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za vložitev pritožbe - prekinitev postopka vpisa v sodni register - razlogi za izključitev družbenika - izključitev in izstop družbenika - smiselna uporaba določb o delniški družbi - ničnostni razlogi - izpodbojni razlog - izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na izključitev družbenika
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini družbe izglasovana družbenikova izključitev iz družbe. Registrsko sodišče je moralo pri odločanju poleg ostalih pogojev, v skladu s četrto točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno (ne) utemeljenost predloga. Zato je bilo treba odločiti ali je postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno je, da družbenik ve, kdo lahko predlaga njegovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov ter kateri organ o tem odloča.
Registrsko sodišče mora pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe v skladu s 34. členom ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) torej preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Z vprašanjem izpodbojnosti sklepov skupščine se registrsko sodišče pri presoji ali je utemeljen predlog za vpis spremembe v sodni register ne ukvarja. Zato tudi ni pravno odločilnega pomena zakaj je bil družbenik iz družbe izključen.
Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti vložena tožba družbenika proti družbi na njegov izstop iz družbe. S pravnim pomenom izstopa družbenika iz družbe bi se registrsko sodišče moralo ukvarjati, če bi bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi pravnomočne ugodilne sodbe o tožbenem zahtevku na družbenikov izstop (2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe) in presojati razmerje in pravne posledice med izključitvijo in izstopom družbenika iz družbe.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/5. ZPP člen 365-2. ZBPP člen 9.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - brezplačna pravna pomoč - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa zaradi dolžnici izdane odločbe o brezplačni pravni pomoči ne bi smelo izdati pred pravnomočnim zaključkom zadeve. Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Stroški cenilcev, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo kot potrebne za izvršbo, pa so upničini stroški (drugi odstavek 37. člena ZIZ).
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravna podlaga za izplačilo
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, v skladu s katero delavcem pripada povračilo stroškov prevoza na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnik na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je na podlagi določb Pravilnika upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevnih vozovnic.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068686
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
goljufija - oprostilna sodba - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - denarna socialna pomoč - dejansko stanje - ocena dokazov - naročnina - plačilo na obroke - v dvomu v korist obdolženca
Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je pogodbo za naročilo mobilnega telefona sklenil prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično ne pomeni, da je obdolženec ob naročilu imel tudi goljufivi namen.
Obdolžencem je res zaradi začasnega odvzema deklice iz matične družine onemogočeno priti v stik z oškodovanko, kar pa ne odpravlja njihove ponovitvene nevarnosti do drugih morebitnih mladoletnih oškodovank, s katerimi bi na prostosti obdolženci lahko prišli v stik.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - neposredna škoda - standard verjetnosti terjatve
Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.
stiki - dodelitev v rejništvo in stiki z otroci - posebno specialistično strokovno znanje
V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. otroku v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 290, 290/3, 291, 291/1, 291/2, 292, 292/2, 354, 354/3. ZVDAGA člen 1. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 39, 39.34, 39.38, 39.39, 39.40.
stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški hrambe - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - Slovenski računovodski standardi (SRS) - sestavljanje računovodskih izkazov med postopkom in po njem - vpogled v dokumentacijo
Normativno postopek varstva in hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva urejata ZVDAGA in Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Iz obeh so razvidne različne faze arhiviranja poslovne dokumentacije: zajem in pretvorba dokumentarnega gradiva, urejanje, vrednotenje in odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, izročitev arhivskega gradiva arhivu in uničenje dokumentarnega gradiva. Navedene storitve arhiviranja so tako strokovne, da jih je ZFPPIPP v 5. točki sedmega odstavka 103. člena izključil iz nadomestil, ki jih vključuje nagrada upravitelja.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da gre glede na gornjo normativno ureditev zato, ker je upraviteljica po njenih lastnih navedbah pri svojem delu potrebovala vpogled v dokumentacijo (ki jo je začasno hranila pri računovodskem servisu) za stroške v zvezi z njenim izvajanjem nalog upravitelja, zato jih je dolžna upraviteljica kriti iz prejete nagrade. Izhajajoče iz navedenega zmotnega stališča je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da strošek začasnega arhiviranja predstečajne dokumentacije ni nujno potreben strošek. Pri tem se prvostopenjsko sodišče ni konkretno opredelilo do upraviteljičinih razlogov za nastanek stroška začasne hrambe predstečajnega arhiva na lokaciji računovodskega servisa zaradi dostopnosti le-tega.