Ker je cenitev nepremičnine opravljena s strani sodnega cenilca obligatorno procesno dejanja v postopku izvršbe na nepremičnine, so stroški, ki nastanejo z delom sodnega cenilca, potrebni za izvršbo.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 20, 20/2, 308, 308/3. ZKP člen 391.
prehajanje meje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - tujci - omilitev kazni
Glede na to, da se obdolžencu očita, da je tudi sam za svoj del opravljene poti prejel določen delež plačila, so pomisleki pritožnice o njegovi višini povsem brez teže in zato tudi ne morejo vplivati na spremembo izrečenih zaporne in denarne kazni obdolžencu v korist.
Te pogodbe (pactum de compensando) pa tožeča stranka ni ustrezno procesno izpodbijala s tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe, zato tožeča stranka tudi ni mogla uspeti z ugovorom neveljavnosti pogodbe zaradi prisiljenja (94. člen in prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 45. členom OZ).
ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/1, 450b/2, 450b/3, 450č, 450č/2. KZ-1 člen 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8.
sporazum o priznanju krivde - razlaga sporazuma - varnostni ukrep odvzem predmetov
Volja strank sporazuma o priznanju krivde pravno učinkuje oziroma zamejuje polje sodnega odločanja le glede vprašanj, ki so v sporazumu izrecno dogovorjena. Odločanje o izostalih vprašanjih, vključno z izrekom fakultativnega varnostnega ukrepa, pa ne pomeni nedovoljenega dopolnjevanja volje strank.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pogodba o prodaji nepremičnine - prenos lastninske pravice - parkirno mesto - prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.
actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
nerelevanten dokaz - nesporno dejstvo - potek meje - geodetska odmera poti - izvedenec geodetske stroke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev načela konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavrnitev pritožbe
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatere dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso sporna. Ker v obravnavani zadevi ni bilo relevantno, kje poteka meja med nepremičninami pravdnih strank, temveč kakšna je bila obveznost tožnice iz sporazuma z dne 9. 12. 2015, oziroma kakšen je sploh bil dogovor med pravdnima strankama, in ker se v predmetnem postopku ne ureja meja, temveč zgolj ugotavlja, ali se je toženka s sporazumom z dne 9. 12. 2015 zavezala naročiti ponovno geodetsko odmero, s čimer bi sprožila ponovno evidentiranje meje svojih parcel s sosednjo tožničino parcelo, je dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke pravno nerelevanten, zato sodišče prve stopnje tega dokaza utemeljeno ni izvedlo, posledično pa ni storilo kršitve načela kontradiktornosti, oziroma kršitve pravice do izjave.
stopničasta tožba - zahtevek drugi osebi na predložitev listine - razveljavitev prvostopenjske sodbe - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za stopničasto tožbo, saj so tožnice že postavile zahtevke za plačilo nadur, oziroma da zato tožba z zahtevkom, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano delno sodbo, tako da mu je ugodilo, ni dopustna.
stiki - dodelitev v rejništvo in stiki z otroci - posebno specialistično strokovno znanje
V izpodbijanem sklepu, ki temelji na ugotavljanju okoliščin, pravno pomembnih v času izdaje odločbe, je prvostopno sodišče pri odločanju o obsegu stikov, ki so mld. otroku v največjo korist, pred navedbami in predlogi očeta, povzetimi v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno dalo prednost in večjo težo navedbam in z njimi podprtemu predlogu CSD o trajanju stikov. V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se namreč navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 147, 147/3. ZPP člen 2, 2/1, 8, 285, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 15, 22, 23, 33.
denacionalizacija - odmera nadomestila - višina nadomestila - stroški stanovanja - tržna najemnina - neprofitna najemnina - zavezanec za plačilo nadomestila - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe
Sodišče prve stopnje je pri svoji razlagi drugega odstavka 72. člena ZDen sledilo ustaljeni in enotni sodni praksi sodišč, ko je pojasnilo, da je zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja denacionalizacijski zavezanec in da je denacionalizacijski zavezanec tisti, ki je kot takšen naveden v odločbi o denacionalizaciji.
Pravna narava zahtevka iz 2. odstavka 72. člena ZDen je specifična, in sicer ne gre za odškodninske zahtevke v smislu odškodninskega prava, ker manjkata elementa splošnega civilnega delikta (nedopustno ravnanje zavezanca in njegova subjektivna ali objektivna odgovornost), ne gre niti za obogatitvene zahtevke v smislu obligacijskopravnih institutov, kateri zavezujejo okoriščenca k vrnitvi zgolj koristi, ki jo je dosegel, temveč je pri obravnavanem zahtevku odločilno, kakšno korist bi upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto premoženje vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Pritrditi je tožnikom, da se v skladu s sodno prakso ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 2. odstavka 72. člena ZDen, višina hipotetičnega prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca, če le-to in kolikor le-to predstavlja hipotetična (tržna) najemnina, ki bi jo upravičenec ob normalnem teku stvari lahko dosegel z oddajanjem nepremičnine v najem in ne dejanska najemnina, ugotavlja po stanju v obravnavanem času in po cenah na dan sojenja, saj gre pri tem prikrajšanju za nečisto denarno terjatev. Res so na takšno sodno prakso tožniki, kot to pravilno izpostavljajo tudi v pritožbi, tekom tega pravdnega postopka tudi večkrat opozorili. Kljub takšnim navedbam pa svojega tožbenega zahtevka glede glavne stvari, kot so ga postavili v tožbi, vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje niso spremenili. Ker so s tožbo zahtevali nadomestilo iz naslova nemožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin v višini hipotetične tržne najemnine za obdobje 16 let (od leta 1992 do leta 2007) po cenah na dan vložitve tožbe in ker je sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na zahtevek tožeče stranke (1. odstavek 2. člena ZPP), jim več, kot so zahtevali sami, ne more prisoditi.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - narava dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da narava in intenzivnost tožnikovega dela nista bili takšni, da mu odmor ne bi bil zagotovljen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse naloge, ki jih je tožnik moral opraviti v okviru 12-urne izmene. Na podlagi poročil je utemeljeno štelo, da količina nalog ni bila obsežna niti ni zahtevala toliko dela, da bi tožniku onemogočala koriščenje odmora.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Iz ugotovitev sodbe ne izhaja, da bi se pri odločitvi o odškodnini tedenski počitek upošteval v smislu enovite pravice. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik na dan predvidenega počitka dejansko delal, da je opravljal dela oziroma naloge, ki predstavljajo efektivno delo, in sicer je opravljal usposabljanja pripadnikov misije, se z njimi usklajeval in koordiniral usposabljanja, ki so potekala tako v učilnicah kot na terenu, moral je sodelovati na sestankih in poročanjih v zvezi z varnostno situacijo. Pri ugotavljanju vsebine nalog je sodišče upoštevalo sodno prakso, ki je glede zagotavljanja tedenskega počitka vojakom na misiji izključila vse neefektivno delo.
Tožnik je vtoževal odškodnino v višini osmih ur dela za vsak nezagotovljen dan tedenskega počitka. Vendar toženka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje sploh ni ugovarjala tožnikovim trditvam glede števila opravljenih ur dela na dni zatrjevanega neizkoriščenega tedenskega počitka (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 187, 371, 371/1-11. ZODPol člen 19.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - obarvani naklep - količina droge - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL)
Storilcu, ki hrani prepovedano drogo, je treba dokazati obarvani naklep, da namerava prepovedano drogo, ki jo hrani, prodati naprej ali jo na neki način dati v promet. Če hranitelj prepovedane droge tega nima v naklepu, potem kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki ni podano.
Ob opravljeni hišni preiskavi pri obtožencu, razen zasežene droge, ni bilo najdenih nobenih drugih predmetov, ki običajno nakazujejo na namen prodaje ali dajanja v promet (npr. zasežene tehtnice, embalaža za pakiranje, seznami odjemalcev, zasežena gotovina, ipd.), zato bi moralo sodišče ob izostanku drugih dokazov ter zatrjevanju obrambe, da je bil zelo majhen delež zasežene konoplje uporaben, še bolj skrbno preveriti in nato tudi obrazložiti ali zgolj zasežena količina omogoča sklepanje na ravni gotovosti, da je obtoženi konopljo hranil z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v promet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00067487
DZ člen 197. ZPP člen 337, 337/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZNP-1 člen 55, 55/2, 101.
sprememba preživnine - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - pridobitne zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - iskanje zaposlitve - rast cen - pritožbene novote - odločitev o stroških postopka - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - priglašeni stroški - odločanje o stroških po prostem preudarku
Materina nezaposlenost, študij in celotna skrb za otroke krnijo njene pridobitne zmožnosti ter ob bistveno boljšem pridobitnem izhodišču očeta utemeljujejo pravilnost odločitve, da se očetov predlog za znižanje preživnine za otroke zavrne.