Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067054
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 131, 131-1, 132, 139, 140, 145. KZ-1 člen 88, 88/1. ZIKS-1 člen 105. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 6. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 17.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - očitna pisna pomota sodišča - uporaba slovenskega jezika v postopku
Rok 30 dni iz prvega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1 je instrukcijski rok. Čeprav je sodišče prve stopnje odločalo dlje kot bi bilo želeti, je bilo tudi po preteku 30 dni upravičeno in dolžno odločiti o zaprosilu, s tem pa se položaj obsojenca, ki prestaja zaporno kazen v Avstriji in ki s prestajanjem zaporne kazni v Republiki Sloveniji niti ne soglaša, ni poslabšal.
Za obsojenca je ureditev pogojnega odpusta v Republiki Sloveniji celo ugodnejša kot v Republiki Avstriji, ker mu ob določenih pogojih izjemoma omogoča pogojni odpust že po tretjini prestane kazni.
KZ-1 člen 252, 252/1. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3, 402, 402/3. URS člen 21, 21/1, 34, 35, 51.
pranje denarja - zavrženje obtožnice - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - izvedensko mnenje - odklonitev pregleda - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - procesna sposobnost obdolženca - negativna procesna predpostavka
Za ugotavljanje procesne sposobnosti obdolženca namreč ZKP ne predvideva možnosti sodišča, da obdolžencu odredi opravo kakršnekoli invazivne diagnostike, oziroma v konkretnem primeru koronarografije. Slednje bi zato po presoji višjega sodišča predstavljalo nezakonit, nedopusten in tudi neustaven poseg v obdolženčeve človekove pravice in temeljne svoboščine, vsaj glede nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti iz 35. člena Ustave in pravice svobodnega odločanja glede zdravljenja iz 51. člena Ustave.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
hitri postopek o prekršku - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - domneva odgovornosti lastnika vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Določba 57. člena v prvem oziroma tretjem odstavku ob vročitvi PN storilcu predvideva le dolžnost prekrškovnega organa, da storilcu ob vročitvi PN predstavi storjeni prekršek in dokaze zanj oziroma mu hkrati s PN vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška, če ta ni naveden že v PN. Le v kolikor bi PN bil izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi (torej ne z uporabo tehničnih sredstev), bi moral prekrškovni organ storilcu skladno z določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 pred njegovo izdajo in vročitvijo omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.
V zvezi z določenim posebnim pogojem pa pritožbeno sodišče opozarja, enako kot tudi že prvostopenjsko sodišče, da določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu priviligiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka, da za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje. Navedeno pomeni, da mora obdolžena tudi po zaključku stečajnega postopka izpolniti obveznost, ki je določena v pogojni obsodbi.
ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.
SPZ člen 48, 48/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3. ZOdv člen 17, 17/5.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - prehod koristi - skupna vlaganja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - privolitev v prikrajšanje - brezplačna uporaba - pobotni ugovor - odvetniška tarifa
Do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj.
Z izgubo posesti je tožničina terjatev (le) zapadla, nastala pa je že v trenutku, ko so bila vlaganja končana in ko se je vrednost nepremičnine povečala. Že takrat je bila toženka kot lastnica sporne nepremičnine okoriščena (in tožnica prikrajšana).
Gotovo se je tožnica v določeni meri okoristila, ker je sporno nepremičnino v času trajanja zunajzakonske skupnosti s stranskim intervenientom uporabljala brez plačila. In jasno je, da je bila toženka kot lastnica zato v enaki meri prikrajšana. Vendar pa je dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje pokazal, da je toženka takšno uporabo molče dopuščala in se s takšno privolitvijo v svoje prikrajšanje posledično odrekla povračilnemu zahtevku.
pripor - dejansko izvajanje pripora - podaljšanje pripora med preiskavo - predlog za podaljšanje pripora
Res je, da je preiskovalni sodnik v dopisu zunajobravnanemu senatu vlogo naslovil kot uskladitev datuma pripora, vendar pa iz vsebine izhaja, da se je pri tem skliceval na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora in na odločitev Vrhovnega sodišča RS. Sodišče prve stopnje je zato odločalo o predlogu državnega tožilca in ne o predlogu preiskovalnega sodnika, kot se to zmotno navaja v pritožbi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1. ZPP člen 244, 244/2, 255, 287, 287/1, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je prof. dr. A. A. podal izvedensko mnenje tako v postopku glede priznavanja pravic iz invalidskega zavarovanja, kot tudi v tem postopku, nikakor ni razlog, da sodišče vere v podano izvedensko mnenje ne bi poklonilo izvedenskemu mnenju, ki je bilo podano v tej zadevi.
dohodkovni in premoženjski cenzus - nova dejstva - plačilo globe - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (september 2022 - november 2022) prejel dohodek iz naslova plače v povprečnem znesku 987,97 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067690
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - obrazloženost dokazne ocene - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - odmera kazenske sankcije
Razloge izpodbijane sodbe je treba brati in razumeti kot celoto, iz teh pa je jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov podalo jasne zaključke, da je obdolženec s svojimi ravnanji, opisanimi v izreku izpodbijane sodbe, pri oškodovancema povzročil občutek nemoči in vznemirjenosti večje intenzitete.
O predlogu zagovornikov za izločitev dokazov je bilo pravnomočno odločeno, zato je vsebinska presoja, za katero si smiselno prizadevata zagovornika, izključena.
izterjava nedenarne terjatve - denarna kazen - nova denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - bolezen dolžnika - nezmožnost izpolnitve - dovoljene pritožbene novote
S sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti sklenilo, da se v sklepu o izvršbi določena denarna kazen izterja po uradni dolžnosti, dolžniku pa je določilo nov rok za izpolnitev in mu hkrati tudi določilo novo, višjo denarno kazen (226. člen ZIZ). Sodišče je nato upnika pozvalo k izjavi, ali je dolžnik nedenarno obveznost izpolnil, upnik pa je sodišče obvestil, da do izpolnitve še ni prišlo. Upnikovo vlogo je sodišče vročilo dolžniku in ga pozvalo k izjavi in izkazu, ali je nedenarno obveznost izpolnil, ter ga opozorilo na posledice neizpolnitve obveznosti oziroma na posledice, če se na poziv ne bo odzval. Dolžnik na poziv sodišča ni odgovoril, zato je sodišče skladno s predhodnim opozorilom izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo, da obveznost ni bila izpolnjena, posledično je zato odločilo, da bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati je dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če niti v novem roku obveznosti ne bo izpolnil.
Dolžnik v pritožbi navaja, da je bilo njegovo zdravstveno stanje od 16. 7. 2022 dalje slabo. Tega dne je bil hospitaliziran zaradi možganske kapi, potek zdravljenja in obravnave izhaja iz predloženega odpustnega pisma UKC Ljubljana. Od konca hospitalizacije dalje je dolžnik neprekinjeno v bolniškem staležu in nezmožen opravljati delo. Zaradi posledic možganske kapi je nepokreten in potrebuje stalno pomoč in nego. Iz teh razlogov se dolžnik ni mogel odzvati na pisanje sodišča, iz istih razlogov pa trenutno tudi ni sposoben opravljati nobenih obveznosti, ki mu jih nalaga sodišče.
Take dolžnikove navedbe je šteti kot dovoljene pritožbene novote, saj gre za dejstva in trditve, ki jih do sedaj v postopku brez svoje krivde še ni mogel podati. Višje sodišče se do teh navedb in predloženih dokazov ob pritožbeni presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa samo ne more prvič opredeljevati, bi pa lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnjenosti pogojev za izdajo novega sklepa po 226. členu ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068032
URS člen 22. ZKP člen 16, 16/3, 92, 92/1, 92/1-1, 119, 120, 120/2.
plačilo stroškov kazenskega postopka - izvajanje dokazov - načelo kontradiktornosti - pravica do pravnega sredstva - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - osebna vročitev
Res je, da je pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, ena od temeljnih procesnih garancij, vendar pa se v zvezi z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni očitalo kaznivo dejanje, temveč se mu je naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, pri čemer pa ni pravne podlage, da bi sodišče pred izdajo take odločbe vabilo procesne udeležence na zaslišanje in morebitno izvajanje dokazov ter mu v skladu z načelom kontradiktornosti postopka vročalo v izjavo listinsko dokumentacijo (poročilo detektivke), kot se za to v pritožbi zmotno zavzema obdolženec, ki mu je bila sicer zagotovljena pravica do pravnega sredstva – pritožbe, v kateri se je lahko opredelil do vseh relevantnih okoliščin.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 357, 357/1. ZVDAGA člen 2.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - hramba dokumentacije - druge storitve
Iz besedne zveze "spremljevalne storitve" izhaja, da gre za storitve, ki jih v zvezi z dokumentarnim gradivom praviloma zagotavlja ista organizacija, ki tudi hrani dokumentarno gradivo. Po naravi stvari so te storitve praviloma del ponudbe organizacije, ki opravlja storitve trajne oziroma dolgoročne hrambe dokumentacije.
Sodišče prve stopnje je sicer lahko ocenilo, da v predsodnem postopku 12. in 13. člen ZUPJS-a nista bila uporabljena v skladu z jezikovno razlago. Vendar pa to ni povzročilo napačne ugotovitve lastnega dohodka, upoštevnega za upravičenost do subvencije tržne najemnine, kot pravilno poudarja pritožba.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - soglasje sodišča - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - sodelovalna dolžnost - nesodelovanje v postopku - dolžnost predložitve listin - ekonomski interes lastnika - interes upnika
Ker poslovodstvo dolžnika ni izpolnilo svojih dodatnih obveznosti, ki jih ima v primeru upniške prisilne poravnave, je bila utemeljena zahteva upnika za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika.
Interesi lastnika dolžnika se morajo v primeru, ko postane družba insolventna, umakniti in so v ospredju interesi upnikov.
OZ člen 101, 110, 117, 619, 637, 639, 639/3, 639/4. ZPP člen 279c, 279č, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 442, 458, 458/1, 495, 495/1.
tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - pripravljalni narok - neizvedba naroka - program vodenja postopka - pravica do izjave v postopku - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevanje za stvarne napake - delna neizpolnitev - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravica sočasne izpolnitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznatna napaka - pravica zahtevati odpravo napak - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je izvedlo le narok za glavno obravnavo, ni pa izvedlo pripravljalnega naroka. S tem je kršilo določbe 279.c in 279.č člena ZPP v povezavi z 442. členom ZPP. Vendar pa je bila s tem storjena le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je bila z neizvedbo pripravljalnega naroka in neizdelavo programa vodenja postopka kršena pravica do izjave (ne uveljavlja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi sicer je pritožnica navedeno grajo (na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) podala šele v pritožbi, kar je glede na 286.b člen ZPP prepozno.
Poleg tega pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
V primeru, ko sodišče navede več razlogov za zavrnitev določenega ugovora, morebitna nepravilnost (v materialnopravnem ali procesnem smislu) le enega od njih ne povzroči nepravilnosti odločitve.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - pojem sodne odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za dvom v zakonitost ravnanja državnih organov Republike Madžarske, ki so v dopolnitvi naloga pojasnili, da bodo lahko kazenski postopek zoper zahtevano osebo A. A. izvedli le na podlagi ENPP, ker zahtevana oseba v Republiki Madžarski ne živi in jim zato ni dosegljiv, njihova procesna zakonodaja pa ne omogoča, da bi osumljenca, ki ni državljan Madžarske in živi v tujini, vabili na zaslišanje, prav tako pa zoper njega ne morejo odrediti prisilne privedbe in je tako izdaja ENPP edini način, da zagotovijo njegovo navzočnost v postopku in postopek izvedejo. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi morali madžarski državni organi zahtevano osebo, ki živi v Republiki Sloveniji, najprej povabiti na zaslišanje in da so ji bile z dovolitvijo predaje Republiki Madžarski kršene pravice iz 15., 18. in 19. člena Ustave.
Od druge države članice Evropske skupnosti tudi ni mogoče zahtevati, da naj zahtevano osebo zasliši preko mednarodne pravne pomoči in tako izvede postopek, kot predlaga pritožba, saj država izvršitve državi odreditve ne more narekovati načina izvajanja njene procesne zakonodaje. Med državami članicami Evropske unije velja načelo vzajemnega zaupanja in načelo medsebojnega priznavanja, ki sta v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogočata vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja, načelo vzajemnega zaupanja pa zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice od vsake države zahteva, naj razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo Unije in posebno temeljne pravice, priznane s tem pravom.
Organi države izvršitve, ki prejmejo ENPP zaradi predaje zahtevane osebe zaradi izvedbe preiskovalnega oziroma kazenskega postopka, ne presojajo, ali je podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, saj postopek na podlagi ENPP temelji na načelu medsebojnega priznavanja in zaupanja med državami članicami Evropske unije.