Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 283. člena KZ-1 gre za primer neposredne krive ovadbe. Storilec lažno naznani določeno osebo, da je storila uradno pregonljivo dejanje, čeprav ve, da ga ni storila. Pri tem pa sploh ni pomembno, ali je kaznivo dejanje v resnici storila druga, ne pa ovadena oseba, ali pa sploh ni bilo storjeno. Storilec se (zgolj) mora zavedati, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
splošna pravna načela - odločanje sodišča po prostem preudarku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih samo, kadar so odsotna dejstva odločilna po materialnem pravu, ki ga je treba uporabiti po presoji sodišča, ne pa stranke. Lahko pa gre v takšnih primerih za drugo napako sojenja, in sicer napačno uporabo materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče ne stori nikakršne procesne kršitve, če se z ničimer izrecno ne opredeli do trditev in dokazov o tistih dejstvih, ki z njegovega materialnopravnega izhodišča niso odločilna, odločilna pa so s stališča drugega materialnega prava, za uporabo katerega se zavzema stranka.
Pravdni postopek upošteva množico različnih ciljev, ki so si včasih lahko nasprotujoči (na primer hitrost rešitve spora na eni in brezhibna ugotovitev dejstev na drugi strani), in temu prilagaja različna sredstva, da bi se v čim večji meri uresničili, vendar ne nujno vedno v celoti in za vsako ceno. Nesorazmerno bi v okoliščinah te zadeve bilo za nagrado in stroške izvedenca porabiti nekajkrat več, kot pa je zasledovani cilj, tj. popolna pravilnost odločitve, komu pripada navedenih dobrih 207 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067690
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - obrazloženost dokazne ocene - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - odmera kazenske sankcije
Razloge izpodbijane sodbe je treba brati in razumeti kot celoto, iz teh pa je jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov podalo jasne zaključke, da je obdolženec s svojimi ravnanji, opisanimi v izreku izpodbijane sodbe, pri oškodovancema povzročil občutek nemoči in vznemirjenosti večje intenzitete.
O predlogu zagovornikov za izločitev dokazov je bilo pravnomočno odločeno, zato je vsebinska presoja, za katero si smiselno prizadevata zagovornika, izključena.
OZ člen 101, 110, 117, 619, 637, 639, 639/3, 639/4. ZPP člen 279c, 279č, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 442, 458, 458/1, 495, 495/1.
tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - pripravljalni narok - neizvedba naroka - program vodenja postopka - pravica do izjave v postopku - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevanje za stvarne napake - delna neizpolnitev - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravica sočasne izpolnitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznatna napaka - pravica zahtevati odpravo napak - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je izvedlo le narok za glavno obravnavo, ni pa izvedlo pripravljalnega naroka. S tem je kršilo določbe 279.c in 279.č člena ZPP v povezavi z 442. členom ZPP. Vendar pa je bila s tem storjena le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je bila z neizvedbo pripravljalnega naroka in neizdelavo programa vodenja postopka kršena pravica do izjave (ne uveljavlja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi sicer je pritožnica navedeno grajo (na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) podala šele v pritožbi, kar je glede na 286.b člen ZPP prepozno.
Poleg tega pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
V primeru, ko sodišče navede več razlogov za zavrnitev določenega ugovora, morebitna nepravilnost (v materialnopravnem ali procesnem smislu) le enega od njih ne povzroči nepravilnosti odločitve.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068040
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-1, 66, 191, 191/1.. ZKP člen 18, 18/2, 236, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna presoja - privilegirana priča - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - individualizacija kazenske sankcije
V delu izpovedi, ki jo problematizira zagovornik, in sicer glede okoliščin, ki jih je oškodovani B. B. izvedel od žene, prav tako oškodovane C. C., pritožbeno sodišče ne prepozna zatrjevane procesne ovire, s katero skuša prepričati zagovornik. Ključno je namreč zgolj, da je oškodovani B. B. zares izpovedal po lastni volji, želji in brez kakršnihkoli pritiskov s strani države. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da obdolženčev oče povsem "navadna" priča in v prostem izpovedovanju ni obremenjen s postopkovnimi pravili prenosa informacij oziroma vsebine izjav, danih s strani privilegiranih oseb, ki zavezujejo policiste ali določene uradne osebe, ki so vodile postopek zoper obdolženega.
Sodna praksa in teorija sta že zavzeli stališče, da lahko odškodninsko odgovarjata oba, tako dejanski, kot tudi formalni delodajalec.
Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh tistih dejstev, ki so po materialnopravnem stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji.
SPZ člen 48, 48/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3. ZOdv člen 17, 17/5.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - prehod koristi - skupna vlaganja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - privolitev v prikrajšanje - brezplačna uporaba - pobotni ugovor - odvetniška tarifa
Do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj.
Z izgubo posesti je tožničina terjatev (le) zapadla, nastala pa je že v trenutku, ko so bila vlaganja končana in ko se je vrednost nepremičnine povečala. Že takrat je bila toženka kot lastnica sporne nepremičnine okoriščena (in tožnica prikrajšana).
Gotovo se je tožnica v določeni meri okoristila, ker je sporno nepremičnino v času trajanja zunajzakonske skupnosti s stranskim intervenientom uporabljala brez plačila. In jasno je, da je bila toženka kot lastnica zato v enaki meri prikrajšana. Vendar pa je dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje pokazal, da je toženka takšno uporabo molče dopuščala in se s takšno privolitvijo v svoje prikrajšanje posledično odrekla povračilnemu zahtevku.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-5, 357, 357/1. ZVDAGA člen 2.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika - hramba dokumentacije - druge storitve
Iz besedne zveze "spremljevalne storitve" izhaja, da gre za storitve, ki jih v zvezi z dokumentarnim gradivom praviloma zagotavlja ista organizacija, ki tudi hrani dokumentarno gradivo. Po naravi stvari so te storitve praviloma del ponudbe organizacije, ki opravlja storitve trajne oziroma dolgoročne hrambe dokumentacije.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - potrebnost
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 14. 9. 2022 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 18 KT. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel oziroma presegel 18 KT v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1.
zagovornik obdolženca - ista kazenska zadeva - enoten postopek - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do izbire odvetnika - izbira zagovornika
Ista kazenska zadeva po prvem odstavku 68. člena ZKP je torej po oceni pritožbenega sodišča, podana le, če zoper soobdolženca teče enoten postopek. Prav tako gre za isto kazensko zadevo, kadar je bil iz prej enotne zadeve zoper enega obdolženca postopek izločen ali kadar obstajajo pogoji za združitev postopkov zoper več oseb po določbah 32. člena ZKP. V obravnavani zadevi pa ni podana nobena od izpostavljenih situacij, saj kot je že rečeno, se zoper osumljenega A. A. kazenski postopek sploh ni vodil. Ob navedenem pa je nenazadnje potrebno izpostaviti tudi okoliščino, da je stališče prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu vprašljivo tudi iz stališča nesorazmernega posega v ustavno pravico do zagovornika po lastni izbiri, kar v pritožbi izpostavlja obdolženkin zagovornik. Ob navedenem tudi ni prezreti, da je pritožbi priložena tudi lastnoročno podpisana izjava A. A., da slednji soglaša, da odvetnik C. C. iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. v predmetni kazenski zadevi zastopa obdolženo B. B.
ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.
KZ-1 člen 252, 252/1. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3, 402, 402/3. URS člen 21, 21/1, 34, 35, 51.
pranje denarja - zavrženje obtožnice - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - izvedensko mnenje - odklonitev pregleda - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - procesna sposobnost obdolženca - negativna procesna predpostavka
Za ugotavljanje procesne sposobnosti obdolženca namreč ZKP ne predvideva možnosti sodišča, da obdolžencu odredi opravo kakršnekoli invazivne diagnostike, oziroma v konkretnem primeru koronarografije. Slednje bi zato po presoji višjega sodišča predstavljalo nezakonit, nedopusten in tudi neustaven poseg v obdolženčeve človekove pravice in temeljne svoboščine, vsaj glede nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti iz 35. člena Ustave in pravice svobodnega odločanja glede zdravljenja iz 51. člena Ustave.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - pojem sodne odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za dvom v zakonitost ravnanja državnih organov Republike Madžarske, ki so v dopolnitvi naloga pojasnili, da bodo lahko kazenski postopek zoper zahtevano osebo A. A. izvedli le na podlagi ENPP, ker zahtevana oseba v Republiki Madžarski ne živi in jim zato ni dosegljiv, njihova procesna zakonodaja pa ne omogoča, da bi osumljenca, ki ni državljan Madžarske in živi v tujini, vabili na zaslišanje, prav tako pa zoper njega ne morejo odrediti prisilne privedbe in je tako izdaja ENPP edini način, da zagotovijo njegovo navzočnost v postopku in postopek izvedejo. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi morali madžarski državni organi zahtevano osebo, ki živi v Republiki Sloveniji, najprej povabiti na zaslišanje in da so ji bile z dovolitvijo predaje Republiki Madžarski kršene pravice iz 15., 18. in 19. člena Ustave.
Od druge države članice Evropske skupnosti tudi ni mogoče zahtevati, da naj zahtevano osebo zasliši preko mednarodne pravne pomoči in tako izvede postopek, kot predlaga pritožba, saj država izvršitve državi odreditve ne more narekovati načina izvajanja njene procesne zakonodaje. Med državami članicami Evropske unije velja načelo vzajemnega zaupanja in načelo medsebojnega priznavanja, ki sta v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogočata vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja, načelo vzajemnega zaupanja pa zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice od vsake države zahteva, naj razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo Unije in posebno temeljne pravice, priznane s tem pravom.
Organi države izvršitve, ki prejmejo ENPP zaradi predaje zahtevane osebe zaradi izvedbe preiskovalnega oziroma kazenskega postopka, ne presojajo, ali je podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, saj postopek na podlagi ENPP temelji na načelu medsebojnega priznavanja in zaupanja med državami članicami Evropske unije.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ni podan dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 61. člena ZPIZ-2, da bi bilo po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanih stvarnih razbremenitvah iz zdravstvenih razlogov tožniku mogoče priznati še časovno omejitev pri delu, kot zahteva v pritožbi.
Po ustaljeni sodni praksi je vloga lečečega specialista diagnostika ter zdravljenje pacienta in ne ocenjevanje invalidnosti.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 187, 371, 371/1-11. ZODPol člen 19.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - obarvani naklep - količina droge - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL)
Storilcu, ki hrani prepovedano drogo, je treba dokazati obarvani naklep, da namerava prepovedano drogo, ki jo hrani, prodati naprej ali jo na neki način dati v promet. Če hranitelj prepovedane droge tega nima v naklepu, potem kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki ni podano.
Ob opravljeni hišni preiskavi pri obtožencu, razen zasežene droge, ni bilo najdenih nobenih drugih predmetov, ki običajno nakazujejo na namen prodaje ali dajanja v promet (npr. zasežene tehtnice, embalaža za pakiranje, seznami odjemalcev, zasežena gotovina, ipd.), zato bi moralo sodišče ob izostanku drugih dokazov ter zatrjevanju obrambe, da je bil zelo majhen delež zasežene konoplje uporaben, še bolj skrbno preveriti in nato tudi obrazložiti ali zgolj zasežena količina omogoča sklepanje na ravni gotovosti, da je obtoženi konopljo hranil z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v promet.
hitri postopek o prekršku - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - domneva odgovornosti lastnika vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Določba 57. člena v prvem oziroma tretjem odstavku ob vročitvi PN storilcu predvideva le dolžnost prekrškovnega organa, da storilcu ob vročitvi PN predstavi storjeni prekršek in dokaze zanj oziroma mu hkrati s PN vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška, če ta ni naveden že v PN. Le v kolikor bi PN bil izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi (torej ne z uporabo tehničnih sredstev), bi moral prekrškovni organ storilcu skladno z določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 pred njegovo izdajo in vročitvijo omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068032
URS člen 22. ZKP člen 16, 16/3, 92, 92/1, 92/1-1, 119, 120, 120/2.
plačilo stroškov kazenskega postopka - izvajanje dokazov - načelo kontradiktornosti - pravica do pravnega sredstva - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - osebna vročitev
Res je, da je pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, ena od temeljnih procesnih garancij, vendar pa se v zvezi z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni očitalo kaznivo dejanje, temveč se mu je naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, pri čemer pa ni pravne podlage, da bi sodišče pred izdajo take odločbe vabilo procesne udeležence na zaslišanje in morebitno izvajanje dokazov ter mu v skladu z načelom kontradiktornosti postopka vročalo v izjavo listinsko dokumentacijo (poročilo detektivke), kot se za to v pritožbi zmotno zavzema obdolženec, ki mu je bila sicer zagotovljena pravica do pravnega sredstva – pritožbe, v kateri se je lahko opredelil do vseh relevantnih okoliščin.