Čeprav je sodišče pri določitvi višine kazni utemeljeno izpostavilo kot obtoževalne okoliščine kriminalno količino, intenziteto ter čas izvrševanja kaznivega dejanja, pa je dalo premalo poudarek olajševalnim okoliščinam in sicer okoliščini, da obtoženi še ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, da je storitev kaznivega dejanja priznal, obžaloval in da je kaznivo dejanje storil v stanju zamanjšane prištevnosti, kar je prav tako potrebno upoštevati kot olajševalno okoliščino.
povrnitev stroškov - obnova fasade - večstanovanjska stavba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - podpis pogodbe - potrebna večina etažnih lastnikov - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - solastniški delež na nepremičnini
V 3. členu SZ-1 je zapisano, da stanovanjske stavbe sestavljajo posamezni deli in skupni deli. Po 30. členu SZ-1 pa se stroški upravljanja ter drugi stroški, ki izvirajo iz več stanovanjske stavbe delijo v skladu s solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Delež tožene stranke je bil pravilno izračunan in tudi zapisan v Pogodbi.
razveljavitev plačilnega naloga - nastanek taksne obveznosti - končni uspeh strank
Ker se je v pritožbenem postopku izkazalo, da taksna obveznost zaradi spremenjenega uspeha strank v postopku pred sodiščem prve stopnje za toženca ni nastala v višini, kot izhaja iz plačilnega naloga, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nepravilna.
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1, 341. ZGD-1 člen 32, 263, 515, 515/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - občina kot ustanoviteljica - javno podjetje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - nedopustnost podlage - zastopanje družbe - poslovodja - skrbnost in odgovornost poslovodje - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - stranke pogodbe - aktivna stvarna legitimacija
Občina (druga tožnica) ni bila stranka pogodbe, saj v zvezi z njo ni prevzela nobenih pravic ali obveznosti. Tega ne spremeni niti podpis župana na koncu pogodbe pod pripisom "prebrano, se strinjamo." Poslovodstvo gospodarske družbe samostojno zastopa družbo in zanjo izraža pravnoposlovno voljo. Opravlja lahko vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato direktor prve tožnice tudi ni potreboval posebnega dovoljenja ali soglasja druge tožnice, da sklene dogovor, s katerim je pripoznal dolg do toženke.
Tožnici nista uspeli dokazati, da je šlo pri dogovoru k osnovni pogodbi za nedopustno podlago (kavzo) z namenom škodovanja prvi tožnici in nedopustnim okoriščenjem toženke na račun tožnic. Posamezne trditve s katerimi to utemeljujeta tožnici niso presegle ravni špekulacije ali posameznih nezaokroženih indicev. Gospodarska nesmotrnost sklenjenega dogovora sama po sebi ne utemeljuje njegove ničnosti, ampak je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
Policisti niso opravili postopka preverbe alkoholiziranosti pri tožniku z etilometrom oziroma strokovnega pregleda. Slednje je bilo pomembno za postopek pred sodnikom za prekrške, ki je prav zaradi tega postopek zoper tožnika oziroma voznika ustavil. Vendar pa to ne vpliva na pogodbeno razmerje med tožnikom in toženko (zavarovalnico), saj splošni pogoji jasno določajo oziroma prevaljujejo breme ugotavljanja alkoholiziranosti na voznika oziroma zavarovanca.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - enostanovanjska stavba - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg funkcionalnega zemljišča - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pretekla raba zemljišča - dobroverna posest nepremičnine - zelenica - presoja izvedenskega mnenja - urbanistično mnenje
Pritožba temelji na napačnem izhodišču, da predstavljajo glavni, primarni kriterij za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 43. členu ZVEtL-1 prostorski akti, upravna dovoljenja oziroma drugi pravni akti. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Danes je sodna praksa enotna, da so določeni enakovredno in primeroma. Od posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji. Sodni praksi je prepuščeno, da v vsakem posameznem primeru presodi pomen vseh pomembnih okoliščin in jih medsebojno uravnoteži.
nasilje - trditve - izkazanost - nižji dokazni standard
V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga in dokaznih predlogih, prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 2, 3, 104, 311, 314, 314/1, 336, 346, 347, 382. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-f. ZDR-1 člen 202. ZDoh-2 člen 15, 15/5, 44, 253. ZST-1 člen 3, 3/2.
Ker toženec ni zaključil izobraževanja v roku, kot je bil nazadnje določen v aneksu k pogodbi o štipendiranju, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo štipendije v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da ima terjatev za vračilo štipendije v obravnavanem sporu naravo kadrovske štipendije, da gre v skladu z alinejo f) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za individualni delovni spor, ter da gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki po določbi 202. člena ZDR-1 zastara v petletnem roku.
Terjatvi, pri katerih je od ene potrebno obračunati davke in prispevke, od druge pa ne, nista istovrstni. Terjatvi tudi nista vzajemni, saj je v tem razmerju udeležena tudi država, kot upravičenka.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi toženčeva obveza zapadla najkasneje 30. 5. 2013. Pogodbene obresti se namreč skladno z 382. členom OZ lahko dogovorijo za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi moral tožnik zaradi predloženih evidenc tedenskega počitka povsem natančno navesti dela in naloge, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidenci označeni kot prosti. Takšna zahteva je pretirana, saj se nanaša na daljše obdobje, pri tem pa je pomembno, da iz navedb toženke o evidencah tedenskega počitka, ki so bile podkrepljene z listinsko dokumentacijo ter iz kasneje izvedenih dokazov, ni izhajalo, da bi evidentiranje v celoti odgovarjalo zadolžitvam vojakov oziroma naloženim nalogam.
ZPDZC-1 člen 5, 5/7, 23, 23/1, 23/1-1, 23/8.. ZP-1 člen 156, 156/1, 163, 163/9.
prekršek - delo na črno - dejanje ni prekršek - delna ustavitev postopka - izrek opomina
Po sedmem odstavku 5. člena ZPDZC-1 mora delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Pri razlagi te določbe je treba upoštevati razliko med obveznostmi, ki so v času, ko je bila ugotovljena kršitev, že zapadle in ki nedvomno morajo biti plačane v 15 dneh, in tistimi ki to še niso. Za nezapadle obveznosti bi upoštevanje 15 dnevnega roka pomenilo, da bi bilo delavki plačo in prispevke treba plačati pred zaključkom obračunskega obdobja, torej tudi prej kot ostalim (prijavljenim) zaposlenim in prej kot so znani vsi podatki za obračun. Tudi sicer pa zgoraj citirana določba govori o plačilu za vsak mesec opravljenega dela (in ne za morebitna krajša obdobja).
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - neutemeljena pritožba
Tožnik v pritožbi v bistvenem navaja, da je nepravdni postopek postavitve pod skrbništvo nezakonit. Vse te razloge bo lahko navajal v tistem postopku, tudi z morebitnimi pravnimi sredstvi, niso pa to razlogi, ki bi vplivali na odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka. Zanjo namreč obstaja zakonsko določen razlog, to je tek postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZD. Če tega ne stori se šteje, da je dediščino sprejel. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
konfesorna tožba - varstvo stvarne služnosti - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - zahtevek na prepoved vznemirjanja - opustitveni zahtevek - prepovedni in odstranitveni zahtevek - sodba, ki se je ne da preizkusiti - odsotnost odločilnih razlogov - pasivna legitimacija - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe
Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je pri konfesorni tožbi odvisno od vsebine služnosti in vznemirjanja v posameznem primeru. Zaenkrat tožnika ne zahtevata ne odstranitve posameznih predmetov ne odstranitve nasutja zemlje. Zgolj z opustitvenim zahtevkom iz točke I izreka ali prepovednim zahtevkom iz točke II izreka pa želenega cilja ne moreta doseči, razen če izkažeta, da so npr. določeni predmeti bili nastavljeni, pa so bili v času spora že odstranjeni. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tožnika zato najprej v skladu z določbo 108. člena ZPP pozove, da jasno opredelita, kateri predmeti so bili postavljeni ali so še postavljeni na služnostni poti ali ob njej, kje so postavljeni (z opredelitvijo lokacije) in ali preprečujejo ali bistveno otežujejo izvrševanje vsebine služnostne pravice, na kakšen način in na katerem delu poti. V tem obsegu je tožbeni zahtevek nedoločen in bo sodišče tožnika moralo pozvati k njegovi popravi (180. člen ZPP).
Konfesorno tožbo (tožba za varstvo obstoječe služnosti) se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrševanje služnosti. To je lahko lastnik služečega zemljišča ali tretja oseba.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - združitev pravd v skupno obravnavanje - odstop od sodne prakse
Glede na to, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala ureditve, v skladu s katero delavcev povračilo stroškov pripada na podlagi Pravilnika toženke, na katerega napotuje podjetniška kolektivna pogodba, ter ob nespornem dejstvu, da se tožnica na delo in z dela vozi iz kraja oziroma na razdalji, ki sodi v primestni oziroma medkrajevni promet, pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica na podlagi določb Pravilnika upravičena do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini dnevne vozovnice.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi morala tožnica dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
Dejstev, ki se odkrijejo v dokaznem postopku, sodišče ne sme upoštevati, če jih nobena od strank ni navajala. Stranke so tiste, ki so dolžne in upravičene priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka in zgolj okoliščina, da se neko dejstvo mimo navedb strank odkrije v dokaznem postopku, strank ne odvezuje omenjene odgovornosti.
V situaciji, ko pa dejstvo, ki se je mimo navedb strank odkrilo v dokaznem postopku, neposredno negira odločilne navedbe stranke, seveda ni mogoče uporabiti pravila, da se takšno dejstvo ne sme upoštevati.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - hišni predalčnik - zavrženje predloga - trditveno in dokazno breme
Predlagatelj ne trdi, da podpis na povratnici ni njegov, ampak trdi, da sklepa ni prejel, ker mu nekdo iz hišnega predalčnika domnevno jemlje pošto. To pa ob dejstvu, da konkretno sodno pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, ampak izročeno osebno naslovniku, ne more pomeniti podlage za uspeh s pritožbo.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13.
stroški priče - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Zahtevek tožeče stranke - delodajalca za refundacijo za pričo B. B. in A. A., ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov priče, ne ustreza pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za začasno odredbo
Pogoji za uporabo 63. člena ZDZdr po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani, saj se tam navedeni ukrepi izvedejo le, če sodišče ob obisku osebe presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da nima dovolj podatkov za svojo odločitev, zaradi česar bi bilo potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko sprejme odločitev, zato pogoji za izdajo začasne odredbe po 63. členu ZDZdr niso podani.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4. ZPIZ-2 člen 70, 81. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Ker ji torej ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, toženka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega (prilagojenega) delovnega mesta, katerega delovne naloge naj bi tožnica po lastnem prepričanju lahko opravljala.
Takšnega delovnega mesta, za katerega se zavzema tožnica (tj. kombinacija perice in dopoldanske čistilke), toženka nima sistemiziranega in tožnica od nje ne more zahtevati niti, da ji ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s prilagojenim opisom obstoječih delovnih mest niti, da sistemizira oziroma ustanovi nova delovna mesta, ki bi ustrezala njeni preostali delovni zmožnosti.
božičnica - delovna uspešnost - dogovor med delodajalcem in sindikatom - diskriminacija - osebna okoliščina
Če je božičnica določena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, veljajo za njeno izplačilo pogoji, ki so za to določeni v navedenih aktih. Sodna praska je glede božičnice že zavzela stališče, da gre (običajno) za enkratno izplačilo, ki ni del redne mesečne plače. Ne gre za plačilo, ki predstavlja del kolektivne uspešnosti poslovanja delodajalca, ampak gre za enkratno plačilo, ki se izplača, če so za to izpolnjeni pogoji določeni v aktu, ki predvideva plačilo božičnice.
Čeprav božičnica pripada delavcem, ki so se zaposlili tekom leta 2020, in sicer v sorazmernem delu, s tem, ko je izključeno njeno plačilo delavcem, katerim je delovno razmerje prenehalo pred 23. 12. 2020, ni prišlo do diskriminacije. Vprašanje zaposlitve pri toženki na dan 23. 12. 2020 ne predstavlja osebne okoliščine, zato s takim pogojem ni prišlo do diskriminacije tožnika.